81. Bolnica s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrihMarko Boc, Martina Reberšek, Zvezdana Hlebanja, Nina Boc, Janja Ocvirk, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Slovenije za leto 2008 je v Sloveniji zbolelo 1.450 ljudi(1). Z naraščajočo incidenco narašča tudi umrljivost bolnikov, saj bolezen pri polovici bolnikov še vedno ugotovimo v napredovali obliki. Razsejana bolezen je neozdravljiva bolezen, sta se pa prognoza in preživetje teh bolnikov močno izboljšala, saj zadnjih deset let z uporabo novih zdravil, to je kombinacijo citostatikov (kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin) in tarčnih zdravil (cetuksimab, bevacizumab, panitumumab), dosegamo srednja preživetja, ki so daljša od 30 mesecev(2). Kadar kombiniramo sistemsko in kirurško zdravljenje pri bolnikih s samo jetrnimi zasevki, še posebej, če gre za solitarne zasevke, pa 5-letno preživetje lahko presega 50 %. V tem prispevku opisujemo primer bolnice s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrih, kjer smo v okviru multidisciplinarnega pristopa, s kombinacijo sistemske terapije in večkratne operacije jetrnih zasevkov ter tudi drugimi terapevtskimi pristopi dosegli preživetje, daljše od 50 mesecev. Ključne besede: karcinom danke, razsejeni rak, rak danke, zasevki Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3818; Prenosov: 745 Celotno besedilo (331,30 KB) |
82. |
83. |
84. |
85. |
86. |
87. Sekundarni maligni tumor debelega črevesja po zdravljenju raka v otroštvuLorna Zadravec-Zaletel, Miroslav Vujasinović, Marko Boc, Berta Jereb, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Tveganje za nastanek sekundarnega raka debelega črevesja je pri bolnikih, ki so se zdravili zaradi raka v otroštvu, večje od tistega v splošni populaciji in strmo narašča s časom opazovanja ter s povečano dozo obsevanja v predelu trebuha. Pri bolniku, ki je bil v starosti 12 let uspešno zdravljen zaradi Hodgkinove bolezni s kemoterapijo in obsevanjem prizadetih regij, vključno paraaortnih bezgavk, je bila 27 let po zdravljenju ugotovljena mikrocitna hipohromna anemija. Sum, da gre za gastrointestinalno krvavitev z enkratno preiskavo blata, ni bil potrjen. Pol leta kasneje je bil ugotovljen metastatski adenokarcinom debelega črevesja. Zdravljen je bil operativno, s sistemskim zdravljenjem in paliativnim obsevanjem spinalnih ter možganskih metastaz. Leto in pol po začetku zdravljenja sekundarnega tumorja je bolnik v starosti 40 let umrl. Pri bolnikih, zdravljenih zaradi raka v otroštvu, so pozne posledice številne. Sekundarni maligni tumorji so drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za recidivom bolezni. Zato je zelo pomembno, da jih pravočasno odkrijemo in ustrezno zdravimo. Od leta 2014 je za bolnike, ki so prejeli 30 Gy ali več na predel trebuha, v mednarodnih smernicah priporočeno spremljanje s kolonoskopijo. Enkratna preiskava blata na kri in UZ trebuha nista zanesljivi metodi za odkrivanje raka debelega črevesja. Ključne besede: kasne posledice raka, rak pri otrocih, rak, otroci Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3293; Prenosov: 804 Celotno besedilo (358,67 KB) |
88. Zdravljenje metastatskega malignega melanoma z vemurafenibom : klinični primerMarko Boc, Nina Boc, Tanja Mesti, Martina Reberšek, 2013, strokovni članek Ključne besede: maligni melanom, metastaze, zdravljenje, vemurafenib, tarčna zdravila Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3287; Prenosov: 862 Celotno besedilo (382,04 KB) |
89. S kapecitabinom povzročen transmuralni miokardni infarktMiroslav Vujasinović, Marko Boc, Zdenko Kikec, Cirila Slemenik-Pušnik, 2015, strokovni članek Povzetek: Fluoropirimidini so citostatiki, ki jih uvrščamo med tako imenovane antimetabolite (zaviralce celične presnove). Pomembna predstavnika te skupine sta 5-fluorouracil (5-FU) in kapecitabin (peroralni analog 5-FU), ki spadata v skupino t.i. pirimidinskih analogov. Oba predstavljata temelj vseh kemoterapevtskih shem, ki jih uporabljamo pri zdravljenju solidnih tumorjev prebavil in sta kot taka nepogrešljiva pri zdravljenju le-teh. Med redkejše neželene učinke obeh spada kardiotoksičnost, med drugim tudi miokardni infarkt. Spekter s kapecitabinom oz. 5-FU povzročene kardiotoksičnosti je širok in med drugim poleg miokardnega infarkta vključuje angino pektoris, aritmije, kongestivno odpoved srca, kardiogeni šok in nenadno srčno smrt. Zaradi množične uporabe v onkološkem zdravljenju različnih solidnih tumorjev, moramo biti pozorni tudi na možnost kardiotoksičnosti, še posebej pri bolnikih z pridruženo znano ishemično boleznijo srca. Predstavljamo primer bolnice brez predhodno znanih kardiovaskularnih bolezni, pri kateri je prišlo do razvoja transmuralnega miokardnega infarkta tekom terapije s kapecitabinom. Ključne besede: kapecitabin, kemoterapija, kardiotoksičnost, srčni infarkt, miokardni infarkt Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3977; Prenosov: 836 Celotno besedilo (876,65 KB) |