Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Marijan Kotar) .

1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Kakovost izbire gozdnega drevja za posek
Marijan Kotar, Janez Andoljšek, Ivan Kolar, 1996

Ključne besede: odkazovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 915; Prenosov: 44
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Prevrščanje dreves v optimalni fazi bukovega gozda
Marijan Kotar, 1996

Povzetek: Prispevek obravnava rezultate raziskave zgradbe bukovih gozdov Slovenije na 18 rastiščnih enotah. Analizirani bukovi debeljaki so enomerni, vendar glede starosti izkazujejo določeno raznodobnost. Raziskava je bila usmerjena v ugotovitev starostne zgradbe sestojev ter v proces prevrščanja, ki zajema časovni razmak 60 let. Podrobno so obravnavani tisti osebki, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, to je 100 najdebelejših na ha. Prevrščanje teh dreves je v debeljakih razmeroma skromno, na posameznih rastiščih celo neznatno. Drevesa, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, so praviloma tudi nekoliko starejša od preostalih, torej tista, ki so pričela rasti že v začetnem delu pomladitvene dobe
Ključne besede: bukev, socialni sestop, prevrščanje, starostna zgradba
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 878; Prenosov: 47
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na Pohorju
Jurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003

Povzetek: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Ključne besede: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 887; Prenosov: 70
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Rastne značilnosti gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2003

Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti gorskega javorja na štirih skupinskih gozdnih rastiščih v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 191gorskih javorjev s 30 lokacij. Na treh izmed njih smo opravljali desetdnevne meritve višinskega priraščanja mladic gorskega javorja. Pokazalo se je, da gorski javor v višino najhitreje raste na javorovjih, sledijo bukovja in nazadnje jelovo bukova rastišča. Kar zadeva debelinsko rast, v mladosti najhitreje rastejo javorovja, kasneje pa jih prehiti gorski javor z bukovih in jelovo bukovih rastišč. Debelinsko priraščanje je v pozitivni povezavi z velikostjo krošnje. Tekoči višinski prirastek najpogosteje kulminira med 12. in 14. letom starosti, debelinski pa med 20. in 40. letom. Povprečni starostni višinski prirastek doseže kulminacijo večinoma med 20. in 25. letom, povprečni debelinski prirastek pa med 30. in 50. letom starosti. Višinsko priraščanje gorskega javorja ima eno in izrazito kulminacijo v rastnisezoni, čas intenzivnega priraščanja pa traja 30-40 dni.
Ključne besede: gorski javor, Acer pseudoplatanus L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 838; Prenosov: 74
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005

Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij.
Ključne besede: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 774; Prenosov: 69
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Factors influencing growth of mature sycamore trees (Acer pseudoplatanus L.) on carbonate bedrock
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005

Povzetek: This paper presents the growth potential of sycamore (Acer pseudoplatanus L.) on four types of forest sites located on carbonate bedrock. The research covers sycamore sites (Aceri-Fraxinetum ill.), beech sites (Lamio orvalae-Fagetum), beech sites planted with Norway spruce, and silver fir-beechsites (Omphalodo-Fagetum aceretosum). The analyses for each forest type were carried out on five plots. Our aim was to determine the effect of site factors and stand parameters on sycamore growth. Site productivity (SP) is positively correlated with soil depth, coarse silt percentage in the cambichorizon, the content of phosphorus in leaves and, partly, with potassium. The effect of nitrogen supply on height growth or SP was not confirmed. Furthermore, height growth on sites with a higher rate of nutrient cycling, higher macronutrient supply and higher sand percentage in the cambic horizon is significantly faster. As to the growth of basal area, in addition to positive dependences of crown size, many other correlations with site factors were confirmed.
Ključne besede: beech stand, growing stock, stand value, current volume increment, current value increment, quality structure, social collective
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 926; Prenosov: 72
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh