Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Maja Primic-Žakelj) .

161 - 170 / 182
Na začetekNa prejšnjo stran10111213141516171819Na naslednjo stranNa konec
161.
Rak dojke : kaj morate vedeti
Simona Borštnar, Matej Bračko, Tanja Čufer, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Marija Us-Krašovec, Elga Majdič, Bojana Pajk, Maja Primic-Žakelj, Miljeva Rener, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Marjetka Uršič-Vrščaj, Marija Vegelj-Pirc, Janez Žgajnar, 2006, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Pred vami je druga izdaja knjižice, v kateri vam predstavljamo osnovna dejstva in zmote o raku dojke. Rak dojke je najpogostejši rak žensk. Zaradi sodobnega načina življenja ženske vse manj rojevamo, prvi porod ob kontracepciji odlagamo v poznejše življenjsko obdobje, v pomenopavzi pa se moramo, da smo kos izzivom sodobne družbe, prepogosto zateči še k nadomestnemu hormonskemu zdravljenju.
Ključne besede: dejavniki tveganja, diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija, nasveti
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 4093; Prenosov: 888
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

162.
Zemljevidi incidence raka v Sloveniji 1978-1987
Vera Pompe-Kirn, Maja Primic-Žakelj, Anuška Ferligoj, Janez Škrk, 1992, znanstvena monografija

Ključne besede: rak (medicina), Slovenija, statistični podatki, 1978/1987
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 3005; Prenosov: 733
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

163.
164.
SLORA - spletna stran z epidemiološkimi podatki o raku
Vesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2934; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (217,87 KB)

165.
166.
167.
V državnem presejalnem programu za raka dojk Dora do sedaj odkritih 86 rakov dojk
Mateja Krajc, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Maja Primic-Žakelj, 2010, strokovni članek

Povzetek: Konec marca 2008 so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora prve ženske iz Mestne občine Ljubljana prejele vabilo na presejalno mamografijo v presejalni center na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI). Spomladi 2010 sta poleg presejalne enote na OI postopoma začeli delovati še dve mobilni presejalni enoti. Ob vzpostavljanju novih presejalnih enot bomo v okviru centraliziranega državnega programa vabljenje razširili na širše območje Slovenije. Kakovostno organiziran program presejanja je bistven za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti. Ključni elementi takega programa so ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra (predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi ostalega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje), zagotavljanje dvojnega odčitavanja mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezna tehnična kakovost mamografskih naprav, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Poleg vsega omenjenega pa je treba določiti ciljno populacijo žensk, ki bodo organizirano in sistematično vabljene na presejalno mamografijo, ter med njimi s kompleksnimi metodami doseči ustrezno odzivnost. Od 2008 do konca julija 2010 smo na presejalno mamografijo povabili 11.503 žensk. Vabilu se je odzvalo 9686 žensk, kar predstavlja 84,2-odstotno udeležbo. V tem času smo med slikanimi odkrili 86 rakov dojk. Program Dora izpolnjuje vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja in že daje prve rezultate.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2643; Prenosov: 701
.pdf Celotno besedilo (683,94 KB)

168.
ZORA: državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu
Maja Primic-Žakelj, Marjetka Uršič-Vrščaj, 1997, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2462; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

169.
Rak v Sloveniji - kaj nas čaka v naslednjem desetletju?
Vera Pompe-Kirn, Barbara Japelj, Maja Primic-Žakelj, 1998, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2264; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

170.
Priprave na državni program presejanja raka dojk (DORA), ki bo ustrezal merilom zagotavljanja kakovosti po smernicah Evropske Unije
Mateja Krajc, Maja Primic-Žakelj, 2007, strokovni članek

Povzetek: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in je na prvem mestu umrljivosti zaradi raka pri ženskah v Evropi in v Sloveniji. V zadnjih letih pri nas zboli več kot 1000 žensk, umre pa jih blizu 400. Demografski trendi kažejo, da se bo ta pomembni javnozdravstveni problem povečeval. Organizirano zgodnje odkrivanje raka dojk s presejanjem, učinkoviti diagnostični postopki in optimalno zdravljenje lahko trenutno stopnjo umrljivosti za rakom dojk v redno pregledovani skupini zmanjšajo za 25 odstotkov. Trenutno v Sloveniji poteka neorganizirano (oportunistično) presejanje za raka dojk skupaj z diagnostično obravnavo žensk, ki vstopajo v zdravstveni sistem z napotnico družinskih zdravnikov in ginekologov zaradi težav ali sprememb v dojkah. Sedanji sistem porablja finančna sredstva za približno 80.000 mamografskih obravnav letno, vendar ne vemo, koliko od teh je preventivnih in koliko diagnostičnih. Ženske hodijo na presejanje večinoma premlade in prepogosto. Ta sistem je neučinkovit pri zmanjševanju bremena raka dojk, saj je samo polovica novih primerov bolezni odkrita v omejenem stadiju, umrljivost v starosti 50–69 let pa je v zadnjih 15 letih skoraj enaka. Kakovostno organiziran presejalni program je bistvenega pomena za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti zaradi te bolezni. Evropske smernice za zagotavljanje in nadziranje kakovosti v EU, ki so bile prenovljene leta 2006, poudarjajo, da so ključni elementi kakovostnega presejalnega programa za raka dojk ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra, predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi drugega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje. Tak program zahteva dvojno in neodvisno odčitavanje mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezno tehnično kakovost mamografskih aparatov, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Določiti je treba tudi ciljno skupino žensk, ki bo organizirano in sistematično vabljena na presejalno mamografijo, ter med njimi z ustreznimi metodami doseči zadovoljivo odzivnost v programu. V Sloveniji bomo na presejalne mamografije vabili ženske med 50. in 69. letom na dve leti. Tako bo letno na presejalno mamografijo vabljenih 120.000 žensk. Za dosego daljnoročnega cilja – zmanjšanje umrljivosti – se mora presejanja udeležiti vsaj 70 odstotkov vabljene populacije, kar bi v Sloveniji pomenilo 84.000 presejalnih mamografij letno. Osnovna organizacijska in funkcionalna enota presejalnega programa je presejalni center, ki je strokovno in organizacijsko tesno povezan z diagnostično-terapevtskim centrom. Trenutno potekajo aktivne priprave na prvo fazo progama, ki se bo začel decembra 2007 in bo postopno vključil ciljno populacijo žensk vse Slovenije. Ključne besede: presejanje, rak dojk, preventivni center za dojke.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2352; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (363,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh