1. |
2. |
3. Invazivna tujerodna rastlinska vrsta kudzu (Pueraria montana var. lobata) je potencialna grožnja za slovenske gozdoveJana Kus Veenvliet, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Maarten De Groot, 2019 Povzetek: Kudzu (Pueraria montana var. lobata) je invazivna tujerodna rastlinska vrsta, za katero v Sloveniji do pred nedavnim ni bilo podatkov o pojavljanju v naravi. Poleti 2018 sta bili v informacijskem sistemu Invazivke (www.invazivke.si) potrjeni prvi najdbi kudzuja pri nas v naravnem okolju. V tej podatkovni bazi se kot podpora za sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), ki se razvija v sklopu projekta LIFE ARTEMIS, zbirajo podatki o invazivnih tujerodnih vrstah pri nas. Obe nahajališči kudzuja sta v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije, v bližini Strunjana in v Dekanih. Namen članka je predstaviti osnovne značilnosti invazivne rastlinske vrste, ki pri nas ni dobro znana. V prispevku opozarjamo tudi na potencialne negativne vplive, ki bi jih kudzu lahko povzročil z nenadzorovanim širjenjem, predvsem v gozdnem prostoru. Na ravni EU je kudzu zaradi potencialnih škodljivih vplivov na okolje uvrščen med tiste invazivne tujerodne vrste, za katere morajo države članice sprejeti takojšnje stroge ukrepe za odstranitev oziroma preprečitev širjenja. Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje v začetnih fazah širjenja sta ključni dejavnosti, ki bistveno pripomoreta k učinkovitemu zmanjševanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst.
Ključne besede: kudzu, Pueraria montana var. lobata, invazivne tujerodne vrste, Invazivke.si, gozdovi, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 308; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (355,72 KB) |
4. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v SlovenijiRobert Brus, Lado Kutnar, 2017 Povzetek: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
Ključne besede: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2017; Ogledov: 1582; Prenosov: 79
Celotno besedilo (653,68 KB) |
5. Macesnovje, ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe v Sloveniji : združbe macesna, rušja, zelene jelše, jerebike, kranjske kozje češnje, velikolistne in Waldsteinove vrbe na zgornji gozdni meji in nad njoIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2016 Ključne besede: grmovne združbe, gozdna meja, gorski gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 14.06.2017; Ogledov: 1378; Prenosov: 155
Celotno besedilo (5,84 MB) |
6. National Questionnaire - Slovenia :
(Multi country report of forestry)Primož Simončič, Franc Ferlin, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Živan Veselič, Dragan Matijašič, Aleksander Golob, Maja Jurc, Lado Kutnar, Mirko Medved, Miran Čas, Gregor Božič, Andreja Ogulin, Jošt Jakša, 1998 DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1040; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. |
8. Vegetacijske in rastiščne razmere na trajnih raziskovalnih ploskvah hrasta v Sloveniji :
(II. del: Panovec, Dobrava, Bukovnica, Pišece) :
raziskovalna nalogaIvan Smole, Lado Kutnar, 1994 Ključne besede: vegetacija, rastišče, raziskovalna ploskev, hrast, Quercus sp., Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 57
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda :
elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999 Ključne besede: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1091; Prenosov: 50
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. Zaključno poročilo: UN - ECE/FAO temperate and boreal forest resources assessment 2000 for SloveniaMilan Hočevar, Leon Behin, Maja Jurc, Marko Kovač, Franc Ferlin, Lado Kutnar, Miran Čas, Gregor Božič, Mirko Medved, Andreja Ogulin, 1999 Ključne besede: gozd, gozdarstvo, gozdna inventura, gozdno lastništvo, zdravstveno stanje, funkcija gozda, biološka pestrost, Slovenija, FAO projekt
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1023; Prenosov: 43
Celotno besedilo (0,00 KB) |
