Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Klemen Jerina) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni Sloveniji
Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Boštjan Pokorny, 2010

Povzetek: Povečane koncentracije fluoridov v okolju negativno vplivajo na številne živalske vrste; ena najbolj vidnih posledic je nepravilni razvoj trdih zobnih tkiv oz. zobna fluoroza. Z ocenjevanjem stopnje zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti iz vzhodne Slovenije v 10 lovsko-upravljavskih območjih leta 2007 (n = 7.158), izvedbo statističnih analiz v rastrskem GIS okolju z razmeroma veliko prostorsko ločljivostjo (1 km2) ter s kartografskim prikazom smo želeli: (i) ugotoviti razlike v pojavnosti in stopnji zobne fluoroze pri srnjadi različnih območij vzhodne Slovenije; (ii) določiti vpliv glavnih virov emisij na stopnjo in pojavnost zobne fluoroze; (iii) določiti najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na pojavnost zobne fluoroze. Ugotovili smo, da vzhodna Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena, saj se zmerna in močna fluoroza pojavljata pri manj kot 1 % vzorcev; 84 % vzorcev ni kazalo fluoroze. Le v okolici največjega vira fluoridov v Sloveniji (tovarna aluminija) je večje območje velike obremenjenosti okolja s flouridi. Z multivariatnimi statistikami smo ugotovili, da na pojavnost in stopnjo fluoroze vplivajo: (i) oddaljenost od največjega vira emisij (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost srnjadi (5 % pojasnjene variance); (iii) oddaljenost od najbližjega gozdnega roba (0,7 % pojasnjene variance).
Ključne besede: fluoridi, zobna fluoroza, srnjad, bioindikatorji, okoljski dejavniki, GIS
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 860; Prenosov: 71
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pregled metod štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti rastlinojedih parkljarjev
Irena Kavčič, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2010

Povzetek: Poznavanje številčnosti in lokalnih gostot populacij rastlinojedih parkljarjevje pomembno pri reševanju številnih upravljavskih in temeljno-bioloških vprašanj. Po svetu se za ocenjevanje številčnosti parkljarjev pogosto uporabljajo metode štetja kupčkov iztrebkov, ki pa so pri nas ostale več ali manj prezrte. Z namenom spodbujanja njihove rabe smo pripravili celosten pregled metod s priporočili za Slovenijo. Uveljavljena stadva načina izvedbe, t.j. s predhodnim čiščenjem in brez čiščenja kupčkov iztrebkov; pri slednjem moramo oceniti tudi čas razgradnje iztrebkov, ki se lahko med mikrohabitati in letnimi časi močno spreminja, zato tega načina ne priporočamo. Vzorčenje lahko poteka na vzorčnih ploskvah različnih oblik in velikosti ali z metodo linijskega transekta; izbira konkretne metode je odvisna od pričakovane gostote parkljarjev in preglednosti terena, ki pogojujemožnost zaznavanja iztrebkov. Zaradi heterogenosti habitatov je raziskovalno območje priporočljivo predhodno stratificirati po habitatni primernosti glede na pričakovane gostote parkljarjev. Stopnje iztrebljanja (t.j. število izločenih kupčkov iztrebkov / dan) se znotraj vrst spreminjajo glede na letni čas, spol in starost živali, vendar zaradi primerljivosti rezultatov svetujemo uporabo konstantnih stopenj (za jelenjad 25 in za srnjad 20 kupčkov iztrebkov) ter večkratno ponovitev vzorčenja v različnih letnih časih, s čimer pokrijemo sezonske razlike v rabi prostora. Na natančnost rezultatov vplivata predvsem priprava in izvedba vzorčenja, zato je treba tej fazi dela posvetiti veliko pozornost.
Ključne besede: prostoživeči prežvekovalci, metoda štetja kupčkov iztrebkov, stopnja iztrebljanja, razgradnja iztrebkov
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 926; Prenosov: 53
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev divjega prašiča (Sus scrofa l.) v Sloveniji
Klemen Jerina, 2006

Povzetek: Številčnost in območje razširjenosti divjega prašiča (Sus scrofa L.) sta se v Sloveniji in drugih evropskih državah v zadnjih desetletjih občutno povečala; posledično so narasle tudi škode, ki jih povzroča v kmetijstvu. V raziskavi smo preučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na prostorsko razporeditev divjega prašiča, in za Slovenijo ugotovili njegovo sedanje in potencialno območje razširjenosti. Raziskava temelji na velikem vzorcu (N = 5.977) georeferenciranih lokacij odvzema prašiča iz vse Slovenije in GIS-podatkovnih plasteh (25 okoljskih spremenljivk). Analize kažejo, da so gostote divjega prašiča največje v območjih: (a) z večjo razpoložljivosti energijsko bogate hrane (odrasli sestoji listavcev, krmišča) in dostopnostjo kritja (kmetijske površine blizu gozda, sukcesijske površine); (b) kjer so temperature visoke, zime mile, z malo snega (verjetnost rabe narašča s temperaturo in upada s količino padavin). Njegova prostorska razporeditev je odvisna tudi od gozdnatosti in stopnje fragmentacije gozda. Zdaj poseljuje 55 % Slovenije, njegov potencialni habitat pa obsega 67 % države. Razširjenost inštevilčnost divjega prašiča se bosta zato verjetno še povečevala, zlasti če se bodo nadaljevali sedanji trendi okoljskih sprememb (naraščanje temperature,povečevanje gozdnatosti, izginjanje iglavcev).
Ključne besede: divji prašič, prostorska razporeditev, okoljski dejavniki, fragmentacija, dopolnilno krmljenje, model habitata, logistična regresija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 737; Prenosov: 71
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
The effects of habitat structure on red deer (Cervus elaphus) body mass
Klemen Jerina, 2007

Povzetek: In most mammalian species, body mass is one of the key factors affecting an individual's fitness. It is therefore important to know the causes of its variability. The present paper analyses the influences of habitat structure and other environmental factors on body mass in red deer. The research is based on data sets concerning 3,920 culled red deer from the entire Slovenia, which are geo-referenced within a kilometer spatial accuracy, and on 28 spatially explicit raster layers of population density, habitat structure variables (e.g. topography, land use, forest structure, roads) and other environmental variables (e.g. air temperature, precipitation, supplementary feeding). After controlling for sex and age of the individual and its date of culling, body weight significantly differs between population areas, most likely as a result of genotype differences and genotype impact on the phenotype, and is also negatively dependent upon population density and the percentage of conifers and positively dependent upon annual mean air temperature and forest/meadow edge density. The stated environmental factors probably influence the achieved energy balance and, therefore, the body mass of red deer by conditioning the quantity and quality of food and energy expenditure of deer.
Ključne besede: red deer, body weight, habitat, evironmental factors, population density, forest edge, conifer, temperature, Slovenia
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 790; Prenosov: 69
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Red deer (Cervus elaphus) bark stripping on spruce with regard to spatial distribution of supplemental feeding places
Klemen Jerina, Mihec Dajčman, Miha Adamič, 2008

Povzetek: Forest damages caused by red deer and some other large herbivore species occasionally feeding on tree bark, are a grave ecological and economic problem in many parts of the world. Winter supplemental feeding is commonly used to mitigate the problem, but its effects are poorly known. This study, carried out at Pohorje (Slovenia) and including over 2,300 trees, used binary logistic regression to analyse the effects of supplemental feeding and many other factors on the probability of bark stripping on spruce. The probability of bark stripping depends on distance from the forest edge, density, age and tree species diversity of stands, slope and aspect of terrain, and red deer density; contrary to expectations, it is not related to distance from feeding places. As much as 35% of spruce trees were damaged. The damage was the highest in younger, denser pure spruce stands, whose favourable protective and microclimatic conditions (thinner snow cover, higher effective temperatures) make them a preferred winter habitat for red deer. They contain,however, little other food but bark. To prevent / diminish bark stripping we propose a stronger thinning of such stands. Supplemental feeding may reduce damage only in exceptional cases, when animals are lured and concentrated in less sensitive areas, but in general we advise against the use of this measure due to its other negative effects.
Ključne besede: red deer, Cervus elaphus, bark stripping, Norway spruce, Picea abies, forest damages, supplemental feeding, Slovenia, environmental factors
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 828; Prenosov: 48
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za zmanjševanje škode na domačih živalih
Miha Krofel, Rok Černe, Klemen Jerina, 2011

Povzetek: Škoda, povzročena na domačih živalih, je ena glavnih težav pri ohranitvenem upravljanju z volkom (Canis lupus). Škodo se pogosto poskuša zmanjšati z odstrelom volkov. V pričujoči raziskavi smo analizirali učinke legalnega odstrela volkov na obseg škode v Sloveniji ter pripravili pregled podobnih raziskav iz tujine. V letih 1995-2009 je bilo legalno odstreljenih 51 volkov in zabeleženih 2221 primerov napadov volkov na domače živali. S statističnimi analizami nismo ugotovili nobenih vplivov odstrela volkov na višino škode. Učinkov odstrela ni bilo zaslediti niti tedaj, ko smo med seboj primerjali najbolj ekstremna leta. Naši rezultati se ujemajo z izsledki tujih raziskav, ki prav tako opozarjajo, da (v nasprotju s splošnim prepričanjem!) trajnostni lov volkov ni učinkovit ukrep za zmanjšanje škode. Odstrel postane učinkovit šele, če z njim iztrebimo celo populacijo ali odstranimo večino volkov iz večjega območja. Ker je škoda na drobnici v Sloveniji resen problem in ker odstrel volkov očitno nima želenega učinka, priporočamo, da se v prihodnje napori in sredstva osredotočijo v bolj učinkovite ukrepe.
Ključne besede: volk, odstrel, lov, škoda, ovce
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 913; Prenosov: 37
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
How the estimates of home range size and composition are affected by diurnal, nocturnal and 24-hour sampling methods: example of the red deer (Cervus elaphus) in Slovenia
Klemen Jerina, 2009

Povzetek: Most of the previous research on the mammals' home range (HR) is based on diurnal sampling, while the results are often implicitly considered as representative for an entire 24-h period. However, there is a growing body of research on populations, whose habitat selection changes circadianly, which leads to the hypothesis that HR patterns may vary at different periods of the day. This study used 24-h data from 15 red deer equipped with GPS collars to explore differences in the size and composition of their HRs, estimated on diurnal, nocturnal and 24-h samplings. The differences in composition were shown on the forest/non-forest variable. We established that nocturnal, and inparticular the 24-h HRs, largely overlapped with the diurnal HRs (64% and 76%, respectively) and that parts of the HRs that are used exclusively nocturnally are contiguous or adjacent to diurnal HRs. The differences in HR sizes were significant only between diurnal and 24-h HRs. However, the HR composition varied substantially: the average proportion of non-forest areas was 15% in diurnal, 26% in 24-h and 31% in nocturnal HRs. This study demonstrated that with diurnal sampling it is impossible to assess accurately the size and composition of 24-h HRs of red deer in Slovenia. There are several indices that the same is true of several other populations/species. It is therefore important to be aware that HR patterns estimated on the basis of diurnal sampling may be incomplete or even wrong if generalised across the 24-h period.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 846; Prenosov: 77
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh