Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jurij Diaci) .

1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Scientific support for close-to-nature forestry
Matjaž Čater, Jurij Diaci, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Objavljeno v DiRROS: 19.10.2022; Ogledov: 442; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (22,95 MB)

4.
Forest management - silvicultural systems
Matjaž Čater, Jurij Diaci, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Objavljeno v DiRROS: 19.10.2022; Ogledov: 398; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (27,32 MB)

5.
Gozdovi Luksemburga in letno srečanje članov Pro Silva
Kristina Sever, Andreja Gregorič, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, poljudni članek

Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, Luksemburg, Pro Silva
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (496,56 KB)

6.
Teden gozdov 2022 : sodobna nega gozda
Boris Rantaša, Kristina Sever, Andreja Gregorič, Andrej Breznikar, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, poljudni članek

Ključne besede: Teden gozdov, nega, gozdovi, gozdarstvo, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 556; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
In memoriam - Maks Sušek (1932-2022)
Jurij Diaci, 2022, poljudni članek

Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1029; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Podobe gozdnega revirja
Anton Lesnik, Gal Fidej, Jože Prah, Jože Mori, Jože Kos, Jurij Diaci, Kristina Sever, Marija Imperl, 2022, poljudni članek

Ključne besede: revirni gozdar
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 813; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (522,26 KB)

9.
Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo
Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek

Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1045; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (301,68 KB)

10.
Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostote
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek

Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1218; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (572,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh