Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Jurij Diaci) .

1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Primerjava padavin na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji
Urša Vilhar, Rok Zupin, Jurij Diaci, 2017

Povzetek: Količina, oblika in časovna razporeditev padavin so izrednega pomena za gozdne ekosisteme, saj pomembno vplivajo na njihovo preskrbo z vodo. Hkrati so gozdovi pomembni z vidika prestrezanja padavin in zadrževanja vode v tleh, s čimer prispevajo k uravnavanju količine vodnih virov v porečju. Natančnejše poznavanje porazdelitve padavin v gozdnih ekosistemih je vse pomembnejše tudi zaradi podnebne spremenljivosti, ki vpliva na spremembe padavinskega režima ter pogostnost in intenzivnost izrednih padavinskih dogodkov. Namen naše raziskave je bil analizirati padavine na osmih ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji v letih od 2004 do 2013, na katerih smo z rednimi dvotedenskimi meritvami spremljali padavine na prostem, prepuščene padavine, odtok po deblu ter sestojne padavine. Ugotavljali smo, v kolikšni meri je količina sestojnih padavin v gozdu odvisna od geografske lege, reliefa in mešanosti drevesnih vrst. Primerjali smo tudi padavine na prostem s padavinami najbližje postaje ARSO. Količina padavin na ploskvah se je zelo razlikovala zaradi razgibanega površja in splošne porazdelitve padavin v Sloveniji. Letne prepuščene padavine na ploskvah so znašale od 77 % do 103 % padavin na prostem. Letni odtok po deblu na ploskvah s prevladujočo bukvijo je bil od 2 % do 15 % padavin na prostem. Letne sestojne padavine na ploskvah so v povprečju znašale 94 % padavin na prostem in so naraščale z nadmorsko višino ploskev. Padavine na prostem ter na najbližjih postajah ARSO so se večinoma dobro ujemale, razen na ploskvah Fondek v Trnovskem gozu in Tratice na Pohorju, ki sta v topografsko razgibanih gorovjih. V primeru nerazpoložljivosti podatkov o padavinah v topografsko razgibanih območjih je potrebna previdnost pri uporabi podatkov z najbližje postaje ARSO. Jasne povezave med količino sestojnih padavin in mešanostjo drevesnih vrst nismo ugotovili, saj je nabor ploskev v raziskavi majhen, hkrati pa so geografsko tako oddaljene, da na sestojne padavine bolj vpliva splošna porazdelitev padavin v Sloveniji. Za ugotavljanje vpliva mešanosti drevesnih vrst na sestojne padavine bi morali spremljati padavine na majhnem območju s čim bolj enotno topografijo, orografskimi dejavniki ter na več ploskvah z različnimi deleži drevesnih vrst
Ključne besede: prepuščene padavine, odtok po deblu, sestojne padavine, mešanost drevesnih vrst, topografija
DiRROS - Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 2246; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (983,40 KB)

3.
4.
5.
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi in gospodarjenje z ekosisitemi
Jurij Diaci, Steve McConnell, 1996

Ključne besede: sonaravno gospodarjenje z gozdovi, gospodarjenje z ekosistemi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1058; Prenosov: 49
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Nega gozdov in kakovost v prihodnosti
Jurij Diaci, 1996

Ključne besede: nega gozdov, kakovost, splošno koristne funkcije gozdov, gojenje gozdov, sonaravno gozdarstvo, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 909; Prenosov: 43
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1995

Povzetek: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Ključne besede: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1008; Prenosov: 44
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pogled na žled : zbornik povzetkov
2015

Ključne besede: elektronske knjige
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 962; Prenosov: 68
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdov
Jurij Diaci, 2000

Povzetek: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Ključne besede: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 846; Prenosov: 41
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Umerjanje objektiva "ribje oko" za fotografijo hemisfere
Jurij Diaci, Uroš Kolar, 2000

Povzetek: Fotografija hemisfere je v gozdoslovnih raziskavah ena najprimernejših metod za ocenjevanje poprečij sončnega sevanja skozi daljša obdobja. Metoda temelji na uporabi skrajno širokokotnih objektivov ribje oko, ki so znani po velikih popačitvah preslikav. Prvi pogoj za uporabo metode je poznavanje preslikave za kombinacijo fotoaparata in objektiva. Značilnosti preslikave pridobimo s postopkom umerjanja. V prvem delu prispevka opisujemo postopek umerjanja objektiva ribje oko za ocenjevanje sončnega sevanja v gozdoslovnih raziskavah.V drugem delu predstavljamo rezultate umerjanja objektiva ribje oko proizvajalca Sigma 8 mm, f/4 (MF, N), ki ga uporabljamo v kombinaciji s fotoaparatom Nikon F50.
Ključne besede: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, ocenjevanje sevanja, objektiv ribje oko, umerjanje objektiva, fotografija hemisfere, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1097; Prenosov: 41
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh