Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Jernej Jevšenak) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) Na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji
Samo Stopar, Andrej Kobler, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2018

Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)

2.
Makro EWVA - učinkovito orodje za analizo prevodnih elementov ranega lesa venčastoporoznih listavcev
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2014

Povzetek: V članku je predstavljena uporabnost programa ImageJ v lesni anatomiji. Njegova glavna prednost sta prosta dostopnost ter možnost vključevanja dodatnih vtičnikov in makrov. Program ImageJ smo uporabili kot platformo za razvoj makra EWVA za avtomatizirano prepoznavanje ranega lesa ter hitro in učinkovito analizo trahej venčastoporoznih listavcev. Uporabnost makra EWVA predstavljamo na primeru dveh dobov iz sestoja v Mlačah. V zaključku razpravljamo o prednostih in slabostih uporabljene metode.
Ključne besede: lesna anatomija, Quercus robur, traheje ranega lesa, prevodni elementi, ImageJ, makro, EWVA, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 557; Prenosov: 35
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Odvisnost velikosti prevodnih elementov doba (Quercus robur L.) od temperatur na dveh rastiščih Querco-Carpinetum v Sloveniji
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2015

Povzetek: Namen študije je analizirati odnos med povprečnimi mesečnimi temperaturami in dimenzijami trahej dveh zdravih in ene propadajoče skupine dobov z dveh rastišč Querco-Carpinetum v Sloveniji. Kronologije povprečnih površin trahej in vsot površin trahej smo izdelali po predhodni skrbni pripravi površin vzorcev in analizi slik z makrom EWVA v programu ImageJ. Skupina propadajočih dreves s Cigonce je imela največje povprečne površine trahej in največjo površino prevodnega tkiva, kar povezujemo s propadanjem te skupine. Analiza časovne stabilnosti korelacijskih koeficientov je za propadajoča drevesa pojasnila negativne korelacijske koeficiente, ki niso bili stabilni v času. Vse skupine so se najbolj značilno odzivale na povprečne aprilske temperature. Pri vseh skupinah je bil klimatski signal najmočnejši v parametru povprečna površina trahej. Pri zdravih drevesih iz Mlač v primeru nadaljevanja trenda dvigovanja povprečnih temperatur pričakujemo večje povprečne površine trahej v prihodnjih desetletjih, ki so bolj izpostavljene problemu kavitacije. Padec podtalnice leta 1982 na Cigonci se časovno ujema s pričetkom padanja klimatskega signala v trahejah ranega lesa.
Ključne besede: dendroekologija, propadanje hrastov, anatomija lesa, okoljski signal, Quercus robur, traheje ranega lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 636; Prenosov: 44
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Uporaba metod strojnega učenja za preučevanje odnosov med značilnostmi branik in okoljem
Tom Levanič, Sašo Džeroski, Jernej Jevšenak, 2017

Povzetek: Različne študije so pokazale, da lahko z nelinearnimi metodami bolje opišemo (modeliramo) odnos med branikami in okoljem. V naši študiji smo primerjali (multiplo) linearno regresijo (MLR) in štiri nelinearne metode strojnega učenja: modelna drevesa (MT), ansambel bagging modelnih dreves (BMT), umetne nevronske mreže (ANN) in metodo naključnih gozdov (RF). Za primerjavo teh metod modeliranja smo uporabili štiri množice podatkov. Natančnost naučenih modelov smo ocenili z metodo 10-kratnega prečnega preverjanja (ang. 10-fold cross-validation) na naši množici in preverjanjem na dodatni testni množici. Na vseh množicah smo dobili boljše statistične kazalce za nelinearne metode s področja strojnega učenja, s katerimi lahko pojasnimo večji delež variance oz. dobimo manjšo napako. Nobena metoda se ni pokazala kot najboljša v vseh primerih, zato je smiselno predhodno primerjati več različnih metod in nato uporabiti najprimernejšo, npr. za rekonstrukcijo klime.
Ključne besede: strojno učenje, primerjava metod, dendroklimatologija, umetne nevronske mreže, modelna drevesa, ansambel modelnih dreves, naključni gozdovi, linearna regresija
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2018; Ogledov: 504; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
DendroTools : R package for studying linear and nonlinear responses between tree-rings and daily environmental data
Tom Levanič, Jernej Jevšenak

Povzetek: We introduce in this paper the dendroTools R package for studying the statistical relationships between tree-ring parameters and daily environmental data. The core function of the package is daily_response(), which works by sliding a moving window through daily environmental data and calculating statistical metrics with one or more tree ring proxies. Possible metrics are correlation coefficient, coefficient of determination and adjusted coeffi- cient of determination. In addition to linear regression, it is possible to use a nonlinear artificial neural network with the Bayesian regularization training algorithm (brnn). dendroTools provides the opportunity to use daily climate data and robust nonlinear functions for the analysis of climate-growth relationships. Models should thus be better adapted to the real (continuous) growth of trees and should gain in predictive capabilities. The dendroTools R package is freely available in the CRAN repository. The functionality of the package is demonstrated on two examples, one using a mean vessel area (MVA) chronology and one a traditional tree-ring width (TRW).
Ključne besede: dendroclimatology, daily climate data, running window, nonlinear modelling, tree-ring proxies, climate reconstruction
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 452; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh