31. Novosti na področju imunoterapije kožnih rakovJanja Ocvirk, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Karcinom merklovih celic (MCC) je redek, imunogen, pa tudi agresiven kožni rak. Tudi po popolni resekciji in obsevanju so stopnje ponovitve visoke. Zaviralci imunskih kontrolnih točk (ICI) PD-1/PD-L1 so pokazali klinično korist pri lokalno napredovalem in metastatskem MCC. Novost v letu 2022 je učinkovitost nivolumaba v adjuvantnem zdravljenju. Monoterapija z avelumabom pa je pri bolnikih z metastatskim MCC, vodila v pomembno podaljšanje OS kar nadalje podpira vlogo avelumaba v zdravljenju bolnikov z napredovalim MCC. Neoadjuvantno zdravljenje s cemiplimabom je bilo povezano s patološkim popolnim odzivom pri visokem odstotku bolnikov z resektabilnim kožnim skvamoznoceličnim karcinomom. Tudi pri melanomu se je adjuvantno zdravljenje z imunoterapijo izkazalo za zelo učinkovito. Z uporabo pembrolizumaba v neoadjuvantnem zdarvljenju izboljšmo EFS v primerjavi z adjuvantnim zdravljenjem z istim zdravilom pri resektabilnem melanomu z visokim tveganjem. Torej samo zamenjava dela zaporedja zdravljenja, lahko izboljša izhode. Neoadjuvantno zdravljenje melanoma resektabilnega stadija IIIB in IV naj bi postalo nov standard. V stadiju IIB in IIC melanoma pa imunoterapija tako s pembrolizumabom kot nivolumabom statistično značilno izboljša čas do pojava oddaljenih zasevkov oziroma preživetja brez ponovitve, kar so prinesli rezultati raziskav KEYNOTE 716 in CheckMate 76K.
Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (16,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. Imunoterapija v onkologiji v letu 2022 – premik v zgodnje stadijeJanja Ocvirk, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Od prihoda zaviralcev imunih nadzornih točk (ZIKT) do sedaj se je precej zdravljenje napredovalih vrst raka močno spremenilo in razširilo. Rezultati raziskav predstavljenih v letošnjem letu poleg velikega števila opravljenih pri napredovalih oblikah raka, kažejo očiten in prepričljiv premik v sistemskem zdravljenju zgodnjih stadijev raka torej v adjuvantnem in neoadjuvantnem zdravljenju. Ker bodo v ostalih prispevkih nadrobno opisani rezultati po posameznih vrstah raka v vseh stadijih, naj omenim le nekaj rezultatov raziskav, ki vodijo zdravljeje z ZIKT v zgodnje stadije solidnih rakov.
Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 271; Prenosov: 124
Celotno besedilo (16,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
33. Obravnava gastrointestinalnih zapletov sistemskega zdravljenja raka : zaprtjeKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zaprtje se pojavlja pri 60-90% bolnikov z rakom. Incidenca je višja pri bolnikih z napredovalim rakom in starostnikih. Je posledica neposrednega ali posrednega učinka raka ali specifičnega onkološkega zdravljenja. Pojavi se lahko pri bolnikih na aktivnem zdravljenju, v obdobju paliativne oskrbe in po zaključenem zdravljenju. V sklopu sistemskega zdravljenja se najpogosteje pojavi kot zaplet zdravljenja s citostatiki, v sklopu podpornega zdravljenja pa zaradi opioidnih analgetikov, ki zmanjšajo motiliteto črevesja. Mnogokrat je slabo prepoznano in obravnavano, kar vodi v okrnjeno bolnikovo telesno in psihološko stanje ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Vzrok zaprtja je pogosto kombinacija dejavnikov, zato je zdravljenje kompleksno. Ključen je individualen pristop k zdravljenju. Za razrešitev zaprtja se najpogosteje uporabljajo kombinacije osmotskih in kontaktnih odvajal, svečk, klizem in prokinetiki. Pomembno vlogo ima tudi nefarmakološko ukrepanje.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 84
Celotno besedilo (90,93 KB) |
34. Obravnava gastrointestinalnih zapletov sistemskega zdravljenja raka : slabost in bruhanjeLucija Bogdan, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Slabost in bruhanje sta pogosta neželena učinka sistemskega zdravljenja raka, ki pomembno vplivata na kvaliteto življenja bolnikov. V mehanizem nastanka so vpleteni različni živčni prenašalci, pomembno vlogo imajo dopamin, serotonin in substanca P. Glede na čas nastanka pozanamo akutno in pozno s sistemskim zdravljenjem povzročeno slabost in bruhanje. Najučinkoviteje ju obravnavamo s profilaktično uporabo antimetikov. Antiemetična profilaksa je indicirana v primeru več kot 10% tveganja za pojav slabosti in bruhanja glede na ESMO/MASCC klasifikacijo. Uporabljamo dopaminske antagoniste, 5-HT3- in NK1- antagoniste. Predstavljen je klinični primer mlajšega bolnika s primarnim tumorjem možganov in hrbtenjače. Zdravljen je bil po shemi, podobni VAB, ki je vključevala vinkristin, temozolomid, etopozid, ciklofosfamid in karboplatin. Z večtirno antiemetično profilakso je bila s kemoterapijo povezana slabost dobro obvladana. Pribolniku se je bruhanje, v komibinaciji z drugimi znaki zvišanega intrakranialnega tlaka, pojavilo pri progresu bolezni.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 361; Prenosov: 92
Celotno besedilo (118,26 KB) |
35. |
36. Sistemsko zdravljenje hepatocelularnega karcinoma : prikaz primeraKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Hepatocelularni karcinom (HCC) je peti najpogostejši rak v svetu po incidenci in tretji po umrljivosti. Leta 2019 je v Sloveniji za HCC zbolelo 260 ljudi. 5-letno preživetje znaša okrog 11 %. V več kot 80 % nastane iz ciroze jeter, najpogosteje kot posledica kroničnega hepatitisa B ali C (HBV, HCV) in prekomernega uživanja alkohola. BCLC klasifikacija razvrsti bolnike v pet kategorij oz. stadijev, od česar je odvisen način zdravljenja in prognoza. Prognoza pa je odvisna od jetrne funkcije, faktorjev povezanih s tumorjem in stanja zmogljivosti. Lokalne možnosti zdravljenja z resekcijo, presaditvijo in ablacijo jeter so potencialno kurativna zdravljenja. Kemoembolizacija in sistemsko zdravljenje pa lahko pomembno podaljšata preživetje bolnikov. V sistemskem zdravljenju je trenutno na voljo zdravljenje z imunoterapijo, biološko in tarčno terapijo.
Ključne besede: rak jetrnih celic, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 95
Celotno besedilo (128,66 KB) |
37. Sistemsko zdravljenje raka jetrnih celicJanja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak jetrnih celic - hepatocelularni karcinom (HCC) je pogost rak z omejenimi učinkovitimi možnostmi zdravljenja. Napredovali HCC se zdravi s sistemsko terapijo, ki je vrsto let bila omejena na eno samo učinkovino – tirizinkinazni inhibitor sorafenib. V zadnjih leti pa so potekale številne klinične raziskave, ki so prinesle več novih učinkovitih zdravljenj, tako da sodobno sistemsko zdravljenje vključuje peroralne zaviralce tirozin kinaze (TKI) in intravenske zaviralce imunskih nadzornih točk in zaviralce angiogeneze, seveda pod pogojem, da je delovanje jeter še zadovoljivo ohranjeno. V zadnjih 3 letih je bilo s strani EMA odobrenih večt novih učinkovin za zdravljenje HCC: kombinacija atezolozumaba in bevacizumaba, kakor tudi lenvatinib in durvalumab v prvi liniji ter regorafenib, nivolumab, pembrolizumab in kabozantinib kot druga linija zdravljenja. Dokazano je, da vse te terapije podaljšujejo skupno preživetje bolnikov in zdi se, da imajo razumen varnostni profil. Več potekajočih kliničnih raziskav proučuje različne kombinacije imunoterapij ali pa imunoterapiej v kombinaciji s tarčnimi zdravili. Rezultati teh raziskav bodo pomagali določiti optimalno izbiro, čas in pa tudi optimalno zaporedje učinkovin.
Ključne besede: rak jetrnih celic, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 81
Celotno besedilo (117,46 KB) |
38. Novosti v sistemskem zdravljenju možganskih tumorjev pri odraslihJanja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Glioblastom je najpogostejši maligni primarni možganski tumor pri odraslih, s srednjo starostno
pojavnostjo od 55 do 60 let. Od revizije klasifikacije tumorjev osrednjega živčevja (CNS) Svetovne
zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2021 so glioblastomi razdeljeni na dve ločeni diagnozi, ki temeljita predvsem na statusu mutacije izocitrat dehidrogenaze (IDH) in sicer: glioblastom, IDH-divji tip, CNS WHO stopnje 4 in astrocitom, IDH-mutiran, CNS WHO stopnje 4. Na osnovi tega so se prilagodila tudi priporočila za sistemsko zdravljenje in raziskave z novii zdarvili, ki prihajajo. Večino bolnikov z glioblastomom zdravimo s kombiniranim pristopom, ki vključuje adjuvantno postoperativno obsevanje in adjuvantno kemoterapijo s temozolomidom po začetni operaciji. Ob ponovitni je najboljše zdravljenje v okviru kliničnih raziskav, če jih ni na voljo pa bevacizumab ali lomustin. Pri bolniki z mutacijo BRAF zdarvljenje z dabrafenibom in kobimetinibom, pri tumorjih z fuzijo NTRK pa z entrektinibom ali larotrektinibom. Na splošno ne ponujamo same kemoterapije kot začetne terapije za bolnike z astrocitomi z mutacijo IDH, saj ti tumorji niso tako občutljivi na kemoterapijo kot oligodendrogliomi. Potencialna izjema so bolniki z obsežnimi tumorji, ki bi zahtevali zelo veliko RT polje, čeprav je preživetje brez napredovanja bolezni verjetno krajše s temozolomidom kot RT pri bolnikih z astrocitomi. Pri bolnikih z novo diagnosticiranim astrocitomom stopnje 3 z mutacijo IDH se priporoča takojšnja pooperativna RT in adjuvantna kemoterapija, ne glede na stopnjo resekcije ali druge dejavnike tveganja. Pri ponovitvah lahko uporabimo enako terapijo kot pri ponovljenih glioblastomih. Ker pa imajo astrocitomi IDH1 mutacijo so preiskušali tudi Ivosidenib in vorasidenib, ki sta se v zgodnjih raziskavah izkazala za učinkovita, čakamo
pa še rezultate faze 3 raziskave INDIGO, preden bo tovrstno zdarvljenje postalo standardno.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 611; Prenosov: 139
Celotno besedilo (178,75 KB) |
39. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, Peter Korošec, Tanja Mesti, Srdjan Novaković, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Nada Rotovnik-Kozjek, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, Vesna Zadnik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastritičnega stika, smernice, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 262
Celotno besedilo (3,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
40. Vismodegib in locally advanced basal cell carcinoma in SloveniaTanja Mesti, Maša Sever, Janja Ocvirk, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: Vismodegib is a first-in-class inhibitor of the hedgehog pathway for treatment of locally advanced basal cell carcinoma (laBCC) and metastatic BCC. Objectives: The purpose of this study is to report outcomes of patients with laBCC, with basal cell carcinoma nevus syndrome (Gorlin Goltz syndrome [G-G Syn]) treated with vismodegib in routine clinical practice in Slovenia in 8.3-year period. Methods: In this retrospective cohort study, we analyzed baseline characteristics, outcomes, and treatment-related adverse events from locally advanced BCC. The patients were divided into two cohorts: 39 laBCC or multiple BCC patients and 7 patients with G-G Syn who were treated with vismodegib from November 2012 till January 2021. Results: During 100-month period, 46 patients were diagnosed with laBCC (26), multiple BCC (13), and G-G Syn (7), all inappropriate for surgery or radiotherapy. Baseline characteristics: median age was 72.8 years in laBCC + multiple BCC cohort and 47.4 years in G-G Syn cohort. The objective response rate was 80% in laBCC + multiple BCC and 86% in G-G Syn cohort. Disease control rate (DCR) was 95% in laBCC + multiple BCC and 100% in G-G Syn cohort. Median duration of treatment was 9.9 months (range: 1.5-43.1) in laBCC and multiple BCC cohort and 19.5 months (range: 3.6-94.1) in G-G Syn cohort. Majority of treatment-emergent adverse events (TEAEs) in laBCC or multiple BCC cohort were grade 1 or 2 (96%), only 4% of AEs were grade 3. Majority of TEAEs in G-G Syn cohort were also grade 1 or 2 (87%), 13% of AEs were grade 3. No grade 4 or 5 vismodegib-related AEs were reported. Conclusion: Vismodegib has shown meaningful efficacy with DCR from 95% to 100% in patients with laBCC, multiple BCC, and G-G Syn in Slovenia. TEAEs were successfully alleviated with multidisciplinary approach and early supportive care.
Ključne besede: basal cell carcinoma, early supportive care, Gorlin Goltz syndrome, multidisciplinary approach
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 443; Prenosov: 206
Celotno besedilo (448,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
