Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Janja Ocvirk) .

1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Maligni melanom : poznavanje bolezni, dejavnikov tveganja in odnos do njih v mladi odrasli populaciji v Sloveniji
Janja Ocvirk, Katja Leskovšek, 2018

Povzetek: Incidenca malignega melanoma v Sloveniji v zadnjih desetletjih strmo narašča, poznavanje malignega melanoma in dejavnikov tveganja pa je med populacijo še vedno vprašljivo in malo raziskano. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni je delovanje ultravijoličnih žarkov, pred katerimi se je treba fizično zaščititi in uporabljati sredstva za zaščito pred soncem, predvsem v mladosti. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o poznavanju malignega melanoma, dejavnikov tveganja in odnosu do njih ter primerjava odgovorov med študenti Medicinske fakultete in študenti treh ostalih fakultet. V presečno in anketno raziskavo so bili vključeni študentje štirih fakultet Univerze v Ljubljani: Medicinske fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za farmacijo ter Fakultete za matematiko in fiziko, ki so prek spletne povezave odgovarjali na anonimni vprašalnik. Odgovori 66,3 odstotka študentov Medicinske fakultete in 33,7 odstotka študentov ostalih fakultet kažejo, da je poznavanje malignega melanoma boljše med študenti Medicinske fakultete, razlika je statistično značilna (p = 0,0001). Študenti se v poznavanju dejavnikov tveganja statistično značilno razlikujejo le v pogostnosti uporabe zaščite pred soncem (p = 0,0001) in uporabljenem zaščitnem faktorju (p = 0,015). Študenti medicine s svetlimi tipi kože se pred soncem zaščitijo pogosteje, obstaja statistično značilna razlika (p = 0,001). Študenti Medicinske fakultete statistično značilno bolje prepoznavajo maligni melanom kot nevarno obliko kožnega raka. Pogosteje se tudi zaščitijo pred ultravijoličnimi žarki in uporabljajo višje zaščitne faktorje kot študenti ostalih fakultet. Kljub zelo visokem vedenju o škodljivosti izpostavljanja UV-žarkom med mlado slovensko populacijo je ukrepanje bistveno slabše.
Ključne besede: maligni melanom, dejavniki tveganja, mlada odrasla populacija
DiRROS - Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 610; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (144,59 KB)

3.
Karcinom Merklovih celic - novosti v sistemskem zdravljenju
Janja Ocvirk, 2018

Povzetek: Karcinom Merklovih celic (KMC) je redek, agresiven nevroendokrini kožni rak s slabo prognozo, posebno, ko je v napredovalem stadiju. Incidenca na splošno narašča, čeprav podatki o incidenci kažejo na razlike med geografskimi področji. Med dejavnike tveganja štejemo starost, imunosupresijo in izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju. Znana je povezava med MCC in okužbo s poliomavirusom, čeprav natančnega mehanizma, ki vodi v karcinogenezo, še ne razumemo v celoti. Pri lokalizirani bolezni je izbor zdravljenja kirurgija (ko je to mogoče), sledi mu dopolnilno obsevanje ali obsevanje v kombinaciji s kemoterapijo. Pri razsejani bolezni je bila doslej na voljo le kemoterapija, čeprav so dolgotrajni odgovori ob njej redki. Glede na to, da je onkogeneza tumorja povezana z integracijo poliomavirusa Merklovih celic in mutacijami, povzročenih z ultravijoličnim sevanjem, obstaja logična osnova za zdravljenje z imunoterapijo oz. protitelesi, ki ciljajo pot PD-L1/PD-1. Nedavno objavljene raziskave v prvem in drugem redu zdravljenja z inhibitorji imunskih stikal (anti-PD-1/PD-L1-protitelesi) kažejo obetajoče rezultate s sprejemljivim varnostnim profilom zdravljenja, zato tovrstno zdravljenje postaja standardno in je že priporočeno v mednarodnih smernicah za zdravljenje razsejanega raka Merklovih celic. Objavljeni podatki randomiziranih raziskav kažejo na obetajočo učinkovitost teh zdravil pri metastatski bolezni.
Ključne besede: karcinom Merklovih celic, nemelanomski kožni rak, razsejana bolezen, kemoterapija, imunoterapija
DiRROS - Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 408; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (148,61 KB)

4.
Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomom
Marko Hočevar, Barbara Perić, Marko Boc, Martina Reberšek, Janja Ocvirk, Primož Strojan, Tomi Bremec, Katarina Barbara Karner, Olga Blatnik, Jože Pižem, Boštjan Luzar, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018

Povzetek: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni.
Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 500; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (242,23 KB)

5.
Pomemben korak naprej v zdravljenju bolnikov z rakom debelega črevesa in danke
Janja Ocvirk, 2008

DiRROS - Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 1882; Prenosov: 0

6.
Z biološkimi zdravili rak bolje obvladamo
Janja Ocvirk, 2008

DiRROS - Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 1619; Prenosov: 65
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
Sistemsko zdravljenje melanoma
Janja Ocvirk, 2007

DiRROS - Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 1972; Prenosov: 67
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

8.
Panitumumab : vodnik pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke z zdravilom panitumumab
Zvezdana Hlebanja, Janja Ocvirk, Marko Boc, Neva Volk, Martina Reberšek, Tanja Mesti, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, 2017

Povzetek: Kolorektalni rak je izraz za maligne spremembe v sluznici debelega črevesa in danke. Rak debelega črevesa je pogostejši pri ženskah, rak danke pa pri moških. Najpogosteje se pojavi v srednjih letih in v starosti. Je eden redkih rakov, ki ga lahko s presejalnimi preiskavami (test na okultno kri na blatu in kolonoskopija), predvsem če gre za osebe z velikim tveganjem, zgodaj odkrijemo in tako tudi lažje ter uspešneje zdravimo.
Ključne besede: rak debelega črevesa, zdravljenje, panitumumab, kemoterapija
DiRROS - Objavljeno: 21.03.2019; Ogledov: 319; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (550,45 KB)

9.
Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka : kaj morate vedeti?
Simona Borštnar, Marika Horvat, Marjana Bernot, Boštjan Šeruga, Barbara Jezeršek Novaković, Denis Mlakar-Mastnak, Monika Sonc, Samo Rožman, Janja Ocvirk, Branko Zakotnik, Metka Zajc, Snežana Umičević, 2018

Povzetek: V knjižici opisujemo različne vrste sistemskega zdravljenja, kamor uvrščamo zdravljenje s citostatiki (to je s kemoterapijo), hormonskimi zdravili in tarčnimi zdravili. S temi zdravili pa ne vplivamo samo na rakave celice, ampak tudi na zdrave celice v telesu, zaradi česar med zdravljenjem lahko nastanejo neželeni učinki. Nekatere neželene učinke lahko preprečimo ali pa jih uspešno lajšamo, če se že pojavijo.
Ključne besede: onkologija, bolniki, nasveti
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 327; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (739,11 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh