Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Janez Krč) .

1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Strojna sečnja kot dejavnik vpliva na gozdna tla in uspešnost obnove gozdnih sestojev
Janez Krč, 2017

Povzetek: Prispevek obravnava nekatere vidike uporabe strojne sečnje; navedeni so podatki o strojni sečnji, opremljenosti z mehanizacijo in obsegu proizvodnje. Sledi predstavitev nekaterih prednosti in slabosti uporabe strojne sečnje. Poseben poudarek je namenjen vplivu strojne sečnje na gozdna tla, posledicam na obnovo sestojev in sistemu uravnavanja vpliva na gozdna tla, kjer so opisani posamezni ukrepi in njihov učinek. Prispevek smo zaključili z obravnavo sistema za zagotavljanje kakovosti izvedbe del s strojno sečnjo.
Ključne besede: strojna sečnja, vpliv na tla, obnova sestojev, sistem za zagotavljanje kakovosti
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2017; Ogledov: 1867; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (99,42 KB)

2.
3.
4.
5.
Uporaba GIS tehnologije pri izbiri smeri prevoza lesa
Janez Krč, 2000

Ključne besede: prevoz lesa, smer prevoza, računalniški model, GIS tehnologija, ekonomsko vrednotenje, strošek prevoza
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 935; Prenosov: 50
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Analiza spremenjenosti količinske in vrstne sestave gozdov po dveh različnih metodah ter njuna primerjava
Janez Krč, 1999

Povzetek: Prispevek analizirana spremenjenost gozdnih sestojev po dveh metodah. S prvo ocenjujemo spremembe vrstne sestave rastlinskih skupnosti, druga metoda pa ugotavlja spremembe sestojev po vi{ini in vrsti lesnih zalog. Za izračun ocene spremenjenosti na ravni osnovnih enot popisa gozdov smo uporabili modelno optimalno in dejansko strukturo lesnih zalog po drevesnih vrstah v gozdnih združbah, popisanih v gozdnih odsekih. Zaradi podatkov, potrebnih za izračun, smo v analizo vključili le odseke, v katerih so ugotovili samo eno gozdno zdru`žo. Prikazujemo rezultate analize na ravni gozdnogospodarskih območij in gozdnih združb. Rezultate na višjih ravneh velikosti gozdnih površin smo dobili s tehtano aritmetično sredino rezultatov osnovnih izračunovn a ravni gozdnih odsekov. Rezultate ocen spremenjenosti smo prikazali tudi prostorsko in naredili primerjavo obeh metod.
Ključne besede: gozdni sestoj, zgradba gozda, ocena, spremenjenost sestojev, vrstna spremenjenost, kazalec spremenjenosti, računalniški model
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 949; Prenosov: 52
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Modelni izračun vpliva ceste na povečanje vrednostnega donosa gozda
Janez Krč, 1999

Povzetek: Opisali smo modelni izračun vpliva gozdne ceste na vrednost gozdne rente. Analizirali smo spremembo karte oblik spravila lesa in gozdno takso v odsekih,na katere izbrana cesta neposredno vpliva. Izračun primerja stroške gradnje in vzdrževanja ceste z razliko v gozdni taksi, ki je posledica spremenjenih stroškov spravila lesa. Diskontirane vrednosti stroškov in donosa primerjamo po treh različicah v odvisnosti od podmen za določanje odprtosti gozda. Raziskava je pokazala, da gostitev cestnega omrežja v že odprte predele gozdov ne povrne stroškov gradnje in vzdrževanja cest, če upoštevamo le nižje stroške spravila lesa. Cesta mora imeti zato poleg gospodarske tudi vrsto socialnih in splošnokoristnih vlog, ki pa jih ne moremo kvantitativno vrednotiti z enotnimi merili, ker še niso postavljena. Postopek primerjave je povsem determinističen, ponovljiv in prilagojen uporabi računalniškega modela pri presoji vpliva obstoječih ali načrtovanih novih gozdnih prometnic.
Ključne besede: gozdna prometnica, gozdna cesta, ocena, donos ceste, vrednost gozda, povečanje vrednosti, spravilo lesa, računalniški model
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 46
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesa
Boštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016

Povzetek: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih.
Ključne besede: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 949; Prenosov: 221
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v Sloveniji
Janez Krč, Boštjan Košir, 2003

Povzetek: V prispevku avtorja predstavljata metodo in rezultate študije o možni uporabi strojne sečnje lesa v Sloveniji. Študija je bila narejena z računalniškim modelom, pri katerem smo za vplivne dejavnike uporabili razpoložljive digitalne podatke, od katerih je v največji meri odvisna možnost izvedbe strojne sečnje lesa. Analizirali smo različice strogosti upoštevanja pogojev za izločanje primernih površin. Rezultati študije kažejo, da so velike možnosti povečanja ocene površin kot primerne za rabo strojne sečnje na strmejših terenih ter v sestojih z večjim deležem listavcev.
Ključne besede: strojna sečnja, primernost terena in sestojev, model, količine možnih sečenj
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 773; Prenosov: 86
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh