Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Janez Žgajnar) .

1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Odstranitev tumorja
Janez Žgajnar, 2008

DiRROS - Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 2877; Prenosov: 334
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
3.
Kemopreventiva raka dojke
Janez Žgajnar, 2001

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1708; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (82,39 KB)

4.
S100 B - tumorski označevalec kožnega melanoma
Barbara Perić, Ivana Žagar, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Marko Hočevar, 2011

Povzetek: Da bi pravočasno odkrili zasevke kožnega melanoma (KM), na Onkološkem inštitutu Ljubljana uporabljamo določanje serumske ravni tumorskega označevalca S100B. Če je raven zvišana, nadaljujemo s slikovnimi preiskavami, v zadnjih letih predvsem s PET-CT. S svojo raziskavo smo skušali pokazati, kako učinkovito je odkrivanje napredovale bolezni z določanjem serumskega S100 B in s PET-CT med rednim sledenjem bolnikov, ki imajo KM. Med septembrom 2007 in februarjem 2010 smo na PET-CT napotili 115 bolnikov s KM. Med njimi je bilo 82 (71,3 %) bolnikov s kliničnimi znaki bolezni in 33 (28,7 %) asimptomatskih bolnikov z 2 povečanima vrednostma serumskega S100 B. Z uveljavljenimi metodami smo izračunali občutljivost, specifičnost ter pozitivno in negativno napovedno vrednost (PNV, NNV) določanja S100 B in PET-CT. Zasevke smo odkrili pri 81,7 % bolnikov. Občutljivost, specifičnost, PNV in NNV S100 B so bili 33,8 %, 90,9 %, 96 % in 17,5 % pri bolnikih s kliničnimi znaki bolezni. Pri 20 % bolnikov so bile povečane serumske vrednosti S100 B edini znanilec zasevkov KM. Občutljivost in PNV S100 B v tej skupini bolnikov sta bila 100 % in 69,7 %. S PET-CT smo napredovalo bolezen potrdili pri 84,2 % bolnikov, ki so imeli klinično sliko napredovale bolezni, ter pri 72,7 % asimptomatskih bolnikov s povečanimi vrednostmi S100 B. Občutljivost, specifičnost, PNV in NNV PET-CT za bolnike s klinično sliko so bili 98,5 %, 90,9 %, 98,5 %, 90,9 % ter 100 %, 90 %, 95,8 % in 100 % pri asimptomatskih bolnikih s povečanimi vrednostmi S100 B. Redno spremljanje serumskega S100 B pri bolnikih s KM omogoča odkritje napredovale bolezni pri asimptomatskih bolnikih. Uspešnost metode je večja, če bolnike napotimo na PET-CT, kadar imajo povečane vrednosti S100 B.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1955; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (159,52 KB)

5.
6.
Vnetni rak dojke - priporočila za diagnostično obdelavo in zdravljenje
Cvetka Grašič-Kuhar, Kristijana Hertl, Barbara Gazić, Elga Majdič, Janez Žgajnar, 2011

Povzetek: Vnetni rak dojke predstavlja 1 do 5 % raka dojke. Zaradi agresivne narave bolezni sta bistvenega pomena zgodnja diagnoza in začetek zdravljenja. Diagnoza se postavi na podlagi značilnega kliničnega videza (rdečina, edem in/ ali »pomarančna« koža dojke) in histopatološke potrditve diagnoze raka dojke. Zdravljenje je multimodalno. Začetno zdravljenje pri lokalizirani bolezni je sistemska neoadjuvantna kemoterapija z antraciklini in taksani, ki traja 4 do 6 mesecev, sledita modificirana radikalna mastektomija ter dopolnilno obsevanje mamarnega predela in ipsilateralne supraklavikularne lože. Glede na prediktivne dejavnike je indicirano še morebitno zdravljenje z dopolnilnim hormonskim ali biološkim zdravljenjem s trastuzumabom, ki se v kombinaciji s taksani lahko uporablja tudi že v neoadjuvantnem zdravljenju. Kljub multimodalnemu zdravljenju je izid vnetnega raka dojke še vedno slab (srednje preživetje manj kot 4 leta), zato priporočamo zdravljenje v specializiranem onkološkem centru, ki ima izkušnje s tem in kjer je možnost vključevanja v prospektivne mednarodne klinične raziskave.
Ključne besede: rak (medicina), dojke, diagnostika, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 2045; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (380,72 KB)

7.
Smernice zdravljenja raka dojk
Janez Žgajnar, 2004

Ključne besede: rak (medicina), dojke, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 2040; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (48,61 KB)

8.
Prenovljene smernice zdravljenja raka dojk
Janez Žgajnar, 2011

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1892; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (89,58 KB)

9.
Kontrola kakovosti pri lokoregionalnem zdravljenju karcinoma dojk
Marko Novak, Janez Žgajnar, 2008

Povzetek: Prognoza pri karcinomu dojk je v veliki meri odvisna od bioloških lastnosti karcinoma. Kozmetične spremembe dojke in lokoregionalni nadzor bolezni so odvisne predvsem od kirurškega posega in RT. Kakovost različnih kirurških posegov opravljenih zaradi karcinoma dojk lahko izmerimo. Pogoj za optimalno zdravljenje je dobro opravljen kirurški poseg. Za to so potrebne dobre slikovne preiskave in diagnostika ter pravi tip kirurškega posega, ki ga mora opraviti izkušen kirurg z ustreznim znanjem. Prispevek opisuje glavne kirurške posege na dojki in regionalnih bezgavkah ter indikacije zanje. Pri učenju kirurške tehnike je navedeno zahtevano število posegov. Prispevek podaja tudi merila kakovosti in priporočila za kontrolo kakovosti pri lokoregionalnem zdravljenju invazivnega in neinvazivnega karcinoma dojk.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1826; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (215,88 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh