Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Jan Mihelič) .

1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na pojavljanje gozdnega jereba Bonasa bonasia v Bohinju
Barbara Mihelič, Tomaž Mihelič, 2004

Povzetek: Avtorja članka sta raziskovala vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na pojavljanje gozdnega jereba na osmih lokacijah v Bohinju.Na 143 popisnih točkah sta ugotovila 25 teritorialnih samcev. Poleg tega sta na podlagi naključnih opazovanj zbrala tudi 79 različnih lokacij pojavljanja vrste v Bohinju. Gozdni jerebi so naseljevali višje nadmorske višine. Osrednji del populacije je bil ugotovljen med 1280 in 1490 m n.m. Primerjava naključno in sistematično zbranih podatkov ni pokazala razlik. Delež listavcev v gozdu na pojavljanje gozdnega jereba ni imel vpliva. Večina gozdnih jerebov je bila zabeležena na ploskvah z večjim deležem iglavcev, vendar se te ploskve niso razlikovale od drugih popisnih ploskev. Delež grmovne in zeliščne plasti ter delež negozdnih površin in jas so imeli pomemben vpliv na pojavljanje gozdnegajereba. Gozdni jerebi so bili prisotni na ploskvah z večjo pokrovnostjo tako grmovne kot zeliščne plasti, kakor tudi na ploskvah z večjimdeležem negozdnih površin. Glavni razlog za pojavljanje negozdnih površin v habitatu gozdnega jereba je pašništvo. Pašništvo v obliki planin ugodno vpliva na številčnost gozdnega jereba, saj spodbuja tri pomembne komponente njegovega habitata (zvečevanje deleža jas ter deleža pokrovnosti v grmovni in zeliščni plasti).
Ključne besede: gozdni jereb, ekološki dejavniki, paša
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 711; Prenosov: 70
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
4.
New records of the golden jackal (Canis aureus L.) in the upper Soča valley, Slovenia
Miha Mihelič, Miha Krofel, 2012

Ključne besede: golden jackal, photo-trapping, acoustic method, monitoring
DiRROS - Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 1260; Prenosov: 67
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slovenia's national inventory report 2009 for Sector LULUCF
Marija Mihelič, Nike Krajnc, Mitja Piškur, Primož Simončič, Gal Kušar, Andrej Kobler, 2009

DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 862; Prenosov: 46
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal
Vasja Leban, Anton Poje, Matevž Mihelič, 2019

Povzetek: Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal. Med merili sta izstopali globina kolesnic in delež poškodovane površine. Predvsem s prilagoditvijo časa izvedbe del lahko uspešno zmanjšamo poškodbe tal. Odgovori anketirancev kažejo, da so glavne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive, ter da jih je za strokovno odločanje treba nujno dopolniti ali po potrebi spremeniti.
Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2019; Ogledov: 474; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (399,07 KB)

8.
9.
Mednarodni gozdarski sejem ELMIA WOOD 2017
Jurij Marenče, Matevž Mihelič, 2017

Ključne besede: gozdarski sejmi, ELMIA WOOD
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 956; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (117,52 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh