Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Franc Ferlin) .

1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Vpliv izbiralnih redčenj na prostorsko razmestitev in prevrščanje dreves v mlajših sestojih črne jelše
Miloš Kecman, Franc Ferlin, 2001

Ključne besede: požar
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 789; Prenosov: 77
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Biotska pestrost gozdov v novejših mednarodnih in domačih pravnih dokumentih
Franc Ferlin, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Matjaž Čater, 1999

Povzetek: Članek obravnava naslednje mednarodne pravne akte in strate{ke dokumente s podro~ja biotske pestrosti: Konvencijo o biotski pestrosti, Konvencijo o varstvu Alp s Protokolom o gorskem gozdu, Agendo 21, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi, Vseevropsko strategijo o biotski in krajinski pestrosti in njen delovni program, Strategijo EU o biotski pestrosti in Gozdarsko strategijo EU. Med doma~imi pravnimi akti ~lanek obravnava Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave ter Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov v Sloveniji. Slovenska gozdarska zakonodaja in politika `e vsebujeta ve~ino mednarodno sprejetih na~el, priporo~il in zavez glede ohranjanja biotske pestrosti in trajnostne rabe njenih sestavin. Temeljne mednarodne zaveze, ki se {e ne uresni~ujejo, so naslednje: ugotavljanje in spremljanje biotske pestrosti gozdov z ocenjevanjem stanja na dr`avni ravni, ustanavljanjezavarovanih obmo~ij (naravnih parkov) ter zagotavljanje prora~unskih spodbud za uporabo okolju prijaznih tehnologij v gorskih obmo~jih, vklju~no z nekaterimi stro`jimi dolo~bami Protokola o gorskem gozdu.Slovenska gozdarska politika na podro~ju biotske pestrosti je okvirno usklajena z najnovej{imi strate{kimi usmeritvami EU, doma~a gozdarska zakonodaja in zakonodaja s podro~ja ohranjanja narave pa nista ustrezno usklajeni.
Ključne besede: bukev, biotska pestrost, pravni dokument, strateški dokument, gozdarska politika, politika ohranjanja, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1034; Prenosov: 51
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem Krasu
Mihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999

Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 931; Prenosov: 43
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh