1. Effectiveness of adjuvant trastuzumab in daily clinical practiceErika Matos, Branko Zakotnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Human epidermal growth factor receptor 2 (HER2) positive breast cancer is an entity with aggressive behaviour. One year of adjuvant trastuzumab significantly improves the disease free survival in the range of 40-50% and reduces the risk of dying from HER2 positive breast cancer by one third. Adjuvant treatment with trastuzumab became available in Slovenia in 2005 and the aim of this study is to explore, if the exceptional results reported in adjuvant clinical trials are achieved also in daily clinical practice. Patients and methods. An analysis of tumour and patient characteristics, type of treatment and outcome (relapse free and overall survival) of 313 patients (median age 52 years) treated at the Institute of Oncology Ljubljana in years 2005-2009 was performed. Results. Median follow-up was 4.4 years. Sixty-one patients relapsed and 24 died. Three and four years relapse free survival was 84.2% and 80.8% and the overall survival was 94.4% and 92.5%, respectively. Independent prognostic factors for relapse were tumour grade (HR 2.10; 95% CI 1.07-4.14; p = 0.031) and nodal stage (HR 1.35; 1.16-1.56; p < 0.0001) and for the overall survival nodal stage only (HR 1.36; 1.05-1.78; p = 0.021). Conclusions. The outcome in patients with adjuvant trastuzumab in daily clinical practice, treated by medical oncologists, is comparable to results obtained in international adjuvant studies.
Ključne besede: breast cancer, trastuzumab, adjuvant, clinical practice
Objavljeno v DiRROS: 11.04.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (549,44 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. Vloga biomarkerjev v sistemskem zdravljenju melanoma : zgodnji prediktivni biomarkerji za zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk, izsledki retrospektivne analizeMićo Božić, Cvetka Grašič-Kuhar, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Melanom je maligni tumor, ki ga lahko relativno učinkovito zdravimo z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT). Kljub temu pri večini bolnikov z melanom opažamo pojav odpornosti na zdravljenje z ZIKT. Biomarker, s katerim bi lahko uspeh zdravljenja z ZIKT zanesljivo napovedali, še vedno ni bil odkrit. Pojav imunsko pogojenih neželenih učinkov (irAE) je povezan z dobrim odgovorom na zdravljenje. Slednjega določa tudi vnetje v tumorju, ki se lahko odraža s sistemskimi vnetnimi procesi. Retrospektivna analiza bolnikov z razsejanim melanomom, zdravljenih z ZIKT v 1. redu, je raziskala povezanost odgovora na zdravljenje z irAE in nekaterimi modeli, temelječimi na razmerji med količinami krvnih celic, ki sodelujejo pri vnetnih procesih. Rezultati so pokazali, da sta velika izhodiščna vrednost sistemskega imunsko vnetnega indeksa (SII) in velika vrednost razmerja med trombociti in limfociti (PLR) pred 2. ciklom zdravljenja potencialna zgodnja negativna prediktivna biomarkerja za zdravljenje z ZIKT. Ponovno je bila tudi potrjena pozitivna korelacija med irAE in dobrim odgovorom na zdravljenje z ZIKT
Ključne besede: rak kože, melanom, register raka
Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 136
Celotno besedilo (398,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Novosti v imunoterapiji s področja raka glave in vratuCvetka Grašič-Kuhar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Imunoterapija si je doslej utrla pot v zdravljenje raka glave in vratu le pri ponovljeni ali metastatski bolezni. Letos so bili objavljeni rezultati kakovosti življenja raziskave KEYNOTE 048. Med študijskimi rokami pembrolizumab + kemoterapija napram cetuksimab+kemoterapija in pembrolizumab napram cetuksimab+kemoterapija ni bilo klinično pomembne razlike niti v globalni kakovosti življenja, niti v posameznih modulih funkcioniranja ali simptomih. Raziskava faze III, KEYNOTE 412, ki je preučevala dodatek pembrolizumaba k standardnemu zdravljenju s kemoradioterapijo z visokodoznim cisplatinom in nato vzdrževalno zdravljenje s pembrolizumabom do skupno enega leta, ni dosegla primarnega cilja, ki je bil podaljšanje preživetja brez dogodka. Pri ponovljenem/metastatskem raku nosnega žrela imamo na voljo tri raziskave faze III, ki ob dodatku imunoterapije (camrelizumab, toripilamab oz. tislelizumab) k standardnemu zdravljenju, ki je gemcitabin+cisplatin, podaljšajo preživetje brez progresa za okrog 3 mesece.
Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 154
Celotno besedilo (16,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. Prediktivna vloga tumorske limfocitne infiltracije za dosego popolnega patološkega odgovora po predoperativnem sistemskem zdravljenju pri zgodnjem raku dojkeKlara Geršak, Barbara Gazić, Andreja Klevišar Ivančič, Primož Drev, Nina Ružić Gorenjec, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 401; Prenosov: 95
Celotno besedilo (38,68 KB) |
10. Nižje število cirkulirajočih tumorskih celic v poznih linijah razsejanega raka dojkSilvester Jernej, Klara Geršak, Marina Mencinger, Tanja Ovčariček, Tanja Jesenko, Živa Modic, Simona Miceska, Maja Čemažar, Veronika Kloboves-Prevodnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 421; Prenosov: 116
Celotno besedilo (45,75 KB) |
