Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Cvetka Grašič-Kuhar) .

1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Tekočinska biopsija pri raku
Maja Čemažar, Cvetka Grašič-Kuhar, Tanja Dolinšek, 2018

Povzetek: V zadnjih letih smo v onkologiji priča hitremu napredku na področju biopsije telesnih tekočin oz. tekočinske biopsije. Tekočinska biopsija predstavlja analizo vzorca odvzete telesne tekočine (v onkologiji je to običajno kri), v katerem iščemo znake navzočnosti raka. V krvi lahko analiziramo cirkulirajočo prosto/cirkulirajočo tumorsko DNA (cf/ctDNA) iz tumorskih celic, eksosome, ki jih v kri sproščajo tumorske celice, in tudi cirkulirajoče tumorske celice (CTC). V pregledu predstavljamo najnovejša dognanja in raziskave na področju tekočinske biopsije pri raku in poleg uporabnosti izpostavljamo tudi njihove omejitve, ki jih bo treba natančno opredeliti, če bomo želeli to metodo uporabljati v vsakodnevni obravnavi bolnikov.
Ključne besede: tekočinska biopsija, onkologija, eksperimentalna onkologija
DiRROS - Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 1238; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (136,00 KB)

2.
Sistemsko zdravljenje napredovalega medularnega karcinoma ščitnice
Cvetka Grašič-Kuhar, 2016

Povzetek: Medularni karcinom ščitnice nastane iz nevroendokrinih celic ščitnice, ki izločajo kalcitonin. Kalcitonin je specifičen marker medularnega raka ščitnice. Pri lokalno napredovalem ali metastaskem medularnem raku ščitnice ob simptomtskem progresu prihaja v poštev zdravljenje s tirozin kinaznimi inhibitorji. Registrirani substanci sta vandetanib in cabozantinib, učinkoviti pa sta tudi sorafenib in sunitinib. Izbira zdravljenja je individualizirana glede na breme bolezni in spremljajoče bolezni. Zelo pomembno je tudi podporno (na simptome usmerjeno) zdravljenje.
Ključne besede: medularni karcinom ščitnice, rak ščitnice, sistemsko zdravljenje, napredovali rak
DiRROS - Objavljeno: 03.01.2018; Ogledov: 1826; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (430,68 KB)

3.
Mesto imunoterapije pri zdravljenju raka
Cvetka Grašič-Kuhar, 2017

Povzetek: Začetni poskusi zdravljena z imunoterapijo segajo v leto 1893.Skoraj stoletje kasneje pa so bila odobrena prva zdravila, ki jih štejemo med imunoterapijo, kot sta interferon in interlevkin. Vlogo imunskega sistema pri raku znanstveniki v zadnjih letih razlagajo s pomočjo protitumorskega imunskega cikla. V prvem koraku tega cikla pride do sproščanja tumorskih antigenov (neoantigenov), ki jih antigen predstavitvene celice spoznajo in ujamejo. V drugem koraku jih v bezgavkah predstavijo celicam T. Za aktivacijo in determinacijo celic T v smeri citotoksičnih T-celic je potreben še dodaten stimulatorni signal. Morebitni inhibitorni signali pa aktivacijo celic T zavirajo oz. preprečujejo čezmerno aktivacijo in avtoimunost. Aktivirane celice T po krvi potujejo v tumor. Tumorsko celico prepoznajo prek T-celičnega receptorja. S tem preide do uničenja tumorske celice. V sami tumorski stromi pa so lahko različni inhibitorni signali, ki delovanje citotoksičnih celic T onemogočijo. V prispevku so predstavljeni možni načini vplivanja na protitumorski imunski cikel in trenutno registrirana zdravila s področja imunoterapije.
Ključne besede: imunoterapija, protitumorski imunski cikel, stimulatorni signali
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 1528; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (817,26 KB)

4.
10 let specializacije iz internistične onkologije
Tanja Čufer, Cvetka Grašič-Kuhar, 2010

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1163; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (167,85 KB)

5.
Slabo diferencirani in nediferencirani raki ščitnice ter obeti novih možnosti sistemskega zdravljenja
Franc Pompe, Branko Zakotnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2010

Povzetek: V članku je opisana zgodovina klasifikacije vmesne skupine ščitničnih rakov, ki so uvrščeni med zrele oblike ščitničnega raka (WDTC) in nezrele oblike (ATC). Ta vmesna skupina se imenuje slabo diferencirani rak ščitnice (PDTC). Tumorji iz te skupine povzročajo slab potek bolezni z lokalno ponovitvijo bolezni ali oddaljenimi zasevki ali z obojim, medtem ko je pri največji skupini dobro diferenciranih rakov ščitnice, ki predstavljajo veliko večino rakov ščitnice, napoved poteka bolezni večinoma veliko ugodnejša. Po poteku so slabo diferencirani raki ščitnice podobni nezreli obliki ščitničnega raka, vendar pa je ob izbranem zdravljenju pričakovati znatno boljše preživetje kot pri anaplastičnem raku. Opisane so nekatere patološke značilnosti slabo diferenciranih rakov in osnovna klinična slika. Prikazani so tudi 3 primeri bolnikov, od tega 2 bolnic z izjemnim potekom in 1 bolnika s pričakovanim potekom bolezni. Nakazane so tudi nove možnosti sistemskega zdravljenja raka ščitnice.
Ključne besede: rak (medicina), ščitnica, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1295; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (217,62 KB)

6.
7.
Poročilo o 6. srednjeevropskem onkološkem kongresu (CEOC)
Cvetka Grašič-Kuhar, 2009

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1082; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (906,59 KB)

8.
Vnetni rak dojke - priporočila za diagnostično obdelavo in zdravljenje
Cvetka Grašič-Kuhar, Kristijana Hertl, Barbara Gazić, Elga Majdič, Janez Žgajnar, 2011

Povzetek: Vnetni rak dojke predstavlja 1 do 5 % raka dojke. Zaradi agresivne narave bolezni sta bistvenega pomena zgodnja diagnoza in začetek zdravljenja. Diagnoza se postavi na podlagi značilnega kliničnega videza (rdečina, edem in/ ali »pomarančna« koža dojke) in histopatološke potrditve diagnoze raka dojke. Zdravljenje je multimodalno. Začetno zdravljenje pri lokalizirani bolezni je sistemska neoadjuvantna kemoterapija z antraciklini in taksani, ki traja 4 do 6 mesecev, sledita modificirana radikalna mastektomija ter dopolnilno obsevanje mamarnega predela in ipsilateralne supraklavikularne lože. Glede na prediktivne dejavnike je indicirano še morebitno zdravljenje z dopolnilnim hormonskim ali biološkim zdravljenjem s trastuzumabom, ki se v kombinaciji s taksani lahko uporablja tudi že v neoadjuvantnem zdravljenju. Kljub multimodalnemu zdravljenju je izid vnetnega raka dojke še vedno slab (srednje preživetje manj kot 4 leta), zato priporočamo zdravljenje v specializiranem onkološkem centru, ki ima izkušnje s tem in kjer je možnost vključevanja v prospektivne mednarodne klinične raziskave.
Ključne besede: rak (medicina), dojke, diagnostika, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1513; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (380,72 KB)

9.
22. Onkološki vikend : Portorož 2009
Mojca Unk, Cvetka Grašič-Kuhar, Marko Boc, Branko Zakotnik, 2009

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1228; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (112,83 KB)

10.
Priporočila za zdravljenje bolnic s hormonsko odvisnim in HER 2-pozitivnim rakom dojk
Simona Borštnar, Cvetka Grašič-Kuhar, Erika Matos, Erik Škof, Nina Čas-Sikošek, Damijana Bosilj, Jožica Červek, Tanja Čufer, 2010

Povzetek: žene hormonske receptorje (HR) in hkrati čezmerno izražen protein in/ali pomnožen gen HER2. Čeprav pozitivni HR napovedujejo dober odgovor na hormonsko zdravljenje, pa izsledki predkliničnih in tudi kliničnih raziskav kažejo, da hkratna čezmerna izraženost HER2 in HR ustvari odpornost proti hormonskemu zdravljenju. Dve randomizirani klinični raziskavi sta dokazali, da dodatek zdravila anti-HER2 k hormonskemu zdravljenju pri teh bolnicah značilno izboljša uspešnost zdravljenja v primerjavi s hormonsko terapijo. Izsledki kliničnih raziskav posredno kažejo, da je pri kombinaciji zdravila anti-HER2 in kemoterapije več odgovorov in daljši čas do napredovanja bolezni kot pri kombinaciji zdravila antiHER2 in hormonskega zdravljenja, razlik v celotnem preživetju pa ni opaziti. Neposredna primerjava med obema vrstama zdravljenja še ni bila narejena, zato ni mogoče z gotovostjo povedati, katera kombinacija je ustreznejša. Odločitev je odvisna od hitrosti napredovanja bolezni, lokalizacije zasevkov, zmogljivosti bolnice, spremljajočih bolezni in bolničinih želja. Potrebne so translacijske raziskave, ki bodo podrobneje opredelile molekularno biologijo HER2-pozitivnega raka dojk in odgovorile na vprašanje, katero zdravljenje je za posamezno bolnico optimalno.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1227; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (162,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh