Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Andreja Kavčič) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove
Andreja Kavčič, 2018

Povzetek: Na nova območja človek z globalizacijo vnaša številne tujerodne vrste, ki naseljujejo praktično vse ekosisteme, tudi gozdove. Vpliv tujerodnih vrst na novem območju je težko z gotovostjo napovedati, lahko pa na vpliv sklepamo na podlagi njihovega obnašanja v primerljivih ekoloških razmerah, na primer v sosednjih državah. Tujerodne vrste, ki na novem območju povzročijo negativne spremembe in škodo, so invazivne tujerodne vrste. Čeprav jih je razmeroma majhen delež vseh tujerodnih vrst, pa je njihov vpliv na okolje lahko zelo velik. Veliko invazivnih tujerodnih vrst spada med žuželke. Zelo pomembne so zlasti fitofagne vrste, ki povzročajo škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih sorodnih panogah. Slovenija pri tem ni izvzeta. Tujerodne žuželke pridejo k nam na različne načine, velikokrat po naravni poti iz sosednjih držav, kjer so že ustaljene. Pojav mnogih novih vrst žuželk ostane neopažen in njihovo prisotnost zaznamo šele, ko (če) začnejo v okolju povzročati vidne spremembe. Takrat je po navadi kakršnokoli ukrepanje bolj ali manj neučinkovito. Članek na primerih izbranih tujerodnih vrst žuželk osvetljuje stanje tujerodnih vrst žuželk v Sloveniji in njihov vpliv na gozdove.
Ključne besede: tujerodne vrste, žuželke, gozdovi, fitofagne žuželke, invazivne tujerodne žuželke, potencialno invazivne tujerodne žuželke, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 23.12.2018; Ogledov: 156; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (604,30 KB)

6.
Žametasti kozliček (Trichoferus campestris)
Andreja Kavčič, 2018

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 23.12.2018; Ogledov: 179; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (162,96 KB)

7.
Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017

Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
DiRROS - Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 1827; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

8.
Azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus)
Andreja Kavčič, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 1306; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Azijski kozliček (Anoplophora glabripennis)
Andreja Kavčič, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Azijski kozliček, Anoplophora glabripennis
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2017; Ogledov: 1167; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (913,39 KB)

10.
Kitajski kozliček (Anoplophora chinensis)
Andreja Kavčič, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Kitajski kozliček, Anoplophora chinensis
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2017; Ogledov: 1275; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (842,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh