Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Andrej Rozman) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnika
Igor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012

Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst.
Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1350; Prenosov: 90
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod Vršičem
Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2016

Povzetek: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Ključne besede: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 958; Prenosov: 91
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008
Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017

Povzetek: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih.
Ključne besede: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1093; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (872,59 KB)

6.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh