Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Andrej Kobler) .

21 - 30 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije
Lado Kutnar, Andrej Kobler, Klemen Bergant, 2009

Povzetek: V raziskavi smo simulirali prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije v Sloveniji, do katere bi lahko prišlo ob pričakovanih podnebnih spremembah. Potencialne prostorske spremembe gozdne vegetacije so bile analizirane v GIS okolju s pomočjo empiričnega modela, ki napoveduje prostorsko razporeditev gozdne vegetacije v odvisnosti od podnebnih in drugih parametrov. Rezultati simulacij na osnovi treh podnebnih scenarijev kažejo, da se bo vzorec razporeditve gozdne vegetacije menjal pod vplivom podnebnih sprememb. Po napovedih bi lahko do leta 2070 prišlo do sprememb vegetacijskega tipa na več kot 75 % vseh gozdnih površin. Danes prevladujoči, pretežno bukovi gozdovi bi lahko bili v spremenjenih okoljskih razmerah močno prizadeti. Model napovedujepadec deleža prevladujočih mezofilnih bukovih gozdov s sedanjih 57 %na samo 3 % po pesimističnem scenariju in do 29 % po optimističnem scenariju.V toplejšem podnebju, ki ga predvidevajo vsi trije scenariji, bi se močno razširili različni termofilni gozdovi.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2062; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (722,39 KB)

22.
Landscape changes in the Pivka area, Slovenia
Janez Pirnat, Andrej Kobler, 2012

Povzetek: Spontaneous afforestation is one of the biosystemic landscape change processes affecting landscape functioning. The process of overgrowing is highly dynamic, and the temporal dimension of changes in landscape structure can be of key importance for evaluating habitat suitability. A detailed study was carried out in the area of 19.52 km2 within the Pivka municipality, where land use is a mixture of traditional farmland, forests, and extended areas of abandoned former farmland with natural re-growth. In addition, this area is highly important for two bird species: the Barred Warbler (Sylvia nisoria) and the Red-backed Shrike (Lanius collurio). Both species are sensitive to forest spreading and prefer a mixture of extensive meadows with shrubs and hedgerows as their most suitable habitat. Digital BW orthophotos from the 1975 - 2000 period and colour digital orthophotos from 2009 have be enused for on screen digitizing of the EUNIS habitat classes. Indicators of landscape changes were derived from temporal based difference in the landscape structure (different structural indicators based on patch size, shape, distances and patch dynamics). All the details obtained were evaluated based on Earth observation data and GIS supported methods. The most valuable parts of the area for both species are, from a biodiversity point of view, the core forest areas and mixture of meadows with shrubs and hedgerows.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1904; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

23.
Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnost
Lado Kutnar, Andrej Kobler, 2013

Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov.
Ključne besede: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2460; Prenosov: 796
.pdf Celotno besedilo (828,50 KB)

24.
Stabilnost gozdnih površin v Sloveniji kot kriterij krajinske pestrosti in obstojnosti
Janez Pirnat, Andrej Kobler, 2014

Povzetek: Stabilnost notranjega okolja gozdov je pomemben kazalec biotske pestrosti na krajinskem nivoju, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili. Zaradi tega smo se odločili, da ocenimo stabilnost notranjega gozdnega okolja v Sloveniji med letoma 1975 in 2012, saj so nam na voljo primerljivo dovolj natančni podatki o gozdni maski za teh 38 let. Štiri vrste sprememb pokrovnosti z gozdom (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje in stabilni gozd) pojasnjujemo z empiričnim modelom v obliki odločitvenega drevesa, ki upošteva nadmorsko višino, naklon terena, talni tip, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od gozdnega roba v izhodiščnem letu, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od najbližjega naselja v izhodišč- nem letu. Pojasnjevalne modele smo zgradili po metodi strojnega učenja (Quinlan, 1986) z orodjem See5 (www.rulequest. com). Natančnost izbranega modela je znašala 74,65 %. V letu 2012 so stabilni gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala, pokrivali 53 % Slovenije. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1979; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (768,21 KB)

25.
26.
27.
Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb
Lado Kutnar, Andrej Kobler, Klemen Eler, Aleksander Marinšek, Mitja Ferlan, Janez Kermavnar, 2019

Povzetek: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 1441; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (388,92 KB)

28.
Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests
David Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020

Povzetek: In the presented research, we studied the forest edge structure of urban and peri-urban forests on the outskirts of Ljubljana (Slovenia) consisting of a number of patches covering the collective surface of 1884 ha. They differ from each other according to the degree of fragmentation and by the share of the interior forest area. On the basis of LiDAR data, we conducted an analysis of the edges of the persistent forest patches and estimated them with regard to the land use they bordered on. The horizontal estimation of forest edges and the changes of forest edges, in the last decades, were estimated using digital orthophoto images of cyclic aerial surveys of Slovenia, from 1975 to 2018. The data, provided by LiDAR, were used to obtain an accurate estimate of forest edges and the metrics of their vertical canopy structure. On the basis of the canopy height model (CHM), we determined the height classes, the heights of the tallest trees, and indices of canopy height diversity (CHD) as variables subjected to a k-means cluster analysis. To determine the forest edge and trees stability, their heights and diameters at breast height (DBH) were measured and their canopy length and h/d (height/diameter) dimension ratios were estimated. In the study area of the Golovec forest patch, more than half of the forest edge segments (56%) border on residential buildings. After the construction of buildings, 54% of the newly formed forest edges developed a high and steep structure. Unfavorable h/d dimension ratio was estimated for 16% of trees, more among the coniferous than among the deciduous trees. Similar characteristics of newly formed forest edges bordering on built-up areas were determined in other sub-urban forest patches, despite the smaller share of such forest edges (19% and 10%, respectively). Tools and methods presented in the research enable the implementation of concrete silvicultural practices in a realistic time period and extend to ensure that adequate forestry measures are taken to minimize possible disturbances.
Ključne besede: forest ecosystem services, forest edge stability, forest edge structure, LiDAR, urban forests
DiRROS - Objavljeno: 26.05.2020; Ogledov: 933; Prenosov: 434
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh