Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Andrej Ficko) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Silver fir (Abies alba Mill.) distribution in Slovenian forests
Andrej Ficko, Andrej Bončina, 2006

Povzetek: We analysed the characteristics of silver fir (Abies alba Mill.) occurrence and distribution in Slovenia using databases of the Slovenian Forest Service (SFS). Silver fir is the third most widely distributed tree species in Slovenia, occurring in approximately 40 % of total forest area, but abundantly in less than 10 %. Its share in total growing stock varies between separate forest management regions. It is more abundant in the Dinaric and part of the Pre-alpine phytogeographic regions. The highest share in total growing stock reaches at altitudes between 800 m and 1000 m above sea level, forests with silver fir cover the most extensive surface in the altitude belt from 1000 to 1200 m. Silver fir occurs abundantly in 11 syntaxes. Between them, silver fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum TREG. 57, syn.: Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR et al. 93) strongly prevail, followed by fir forests with fern (Dryopterido-Abietetum KOŠ.65, syn.: Galio rotundifolii-Abietetum BARTSCH.40). Silver fir diameter distribution considerably varies between separate forest management regions. The regions with the highest share of silver fir (Postojna, Kočevje) dominate also in having large diameter silver fir trees, whereas in other regions (e.g. Nazarje, Kranj, Maribor) small diameter silver fir trees are prevalent. Ddevelopmental stage structure shows that in forest stands with silver fir there is a higher share of timber phase, stands in regeneration, youth stands and selective forests. Considering regeneration we can conclude, that more intensive decreasing trend in silver fir share is expected in the Ddinaric phytogeographic region than in northern parts of Slovenia. Successful regeneration due to lower red deer population and balanced stem diameter structure with higher proportion of small diameter trees promise easier conservation of silver fir in northern parts.
Ključne besede: forest stand structure, forest vegetation, altitude, Slovenia
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 931; Prenosov: 80
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009

Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 963; Prenosov: 84
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Domen Češarek, 2018

Povzetek: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
DiRROS - Objavljeno: 07.09.2018; Ogledov: 893; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh