1. Invazivna tujerodna rastlinska vrsta kudzu (Pueraria montana var. lobata) je potencialna grožnja za slovenske gozdoveJana Kus Veenvliet, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Maarten De Groot, 2019 Povzetek: Kudzu (Pueraria montana var. lobata) je invazivna tujerodna rastlinska vrsta, za katero v Sloveniji do pred nedavnim ni bilo podatkov o pojavljanju v naravi. Poleti 2018 sta bili v informacijskem sistemu Invazivke (www.invazivke.si) potrjeni prvi najdbi kudzuja pri nas v naravnem okolju. V tej podatkovni bazi se kot podpora za sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), ki se razvija v sklopu projekta LIFE ARTEMIS, zbirajo podatki o invazivnih tujerodnih vrstah pri nas. Obe nahajališči kudzuja sta v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije, v bližini Strunjana in v Dekanih. Namen članka je predstaviti osnovne značilnosti invazivne rastlinske vrste, ki pri nas ni dobro znana. V prispevku opozarjamo tudi na potencialne negativne vplive, ki bi jih kudzu lahko povzročil z nenadzorovanim širjenjem, predvsem v gozdnem prostoru. Na ravni EU je kudzu zaradi potencialnih škodljivih vplivov na okolje uvrščen med tiste invazivne tujerodne vrste, za katere morajo države članice sprejeti takojšnje stroge ukrepe za odstranitev oziroma preprečitev širjenja. Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje v začetnih fazah širjenja sta ključni dejavnosti, ki bistveno pripomoreta k učinkovitemu zmanjševanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst.
Ključne besede: kudzu, Pueraria montana var. lobata, invazivne tujerodne vrste, Invazivke.si, gozdovi, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 1698; Prenosov: 435
 Celotno besedilo (355,72 KB) |
2. |
3. Assessment of drought impact on forest ecosystems :
WP5, act 5.2, joint report on topic 1 and 2Galia Bardarska, Gintautas Stankunavičius, Povilas Zemaitis, Urša Vilhar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Igor Buksha, 2013 DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1483; Prenosov: 403
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
4. Rastiščne, vegetacijske in gozdnogojitvene posebnosti v GGE Slovenska BistricaAleksander Marinšek, Mateja Cojzer, Lado Kutnar, Matjaž Čater, Nenad Zagorac, Andrej Breznikar, Matjaž Zupanič, Milan Kobal, 2014 Ključne besede: gojenje gozdov, vegetacija, gospodarjenje z gozdovi, pomlajevanje gozdov, nižinski gozdovi, poplavni gozdovi, Cigonca, Slovenska Bistrica
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1843; Prenosov: 521
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. |
6. Bazoljubno borovje v Sloveniji : združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi in rušja v alpskih dolinahIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2015 Ključne besede: črni bor, rdeči bor, ruševje, Alpe, gozdne združbe, gozdni ekosistemi, gozdne rastline, fitogeografija, albumi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1855; Prenosov: 511
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Smernice za sonaravno vzgajanje in trajnostno gojenje avtohtonih hitrorastočih drevesnih vrst na projektnem območju kot obnovljivega vira za proizvodnjo energijeGregor Božič, Mitja Černela, Christian Doczekal, Mitja Ferlan, Andreja Ferreira, Melita Hrenko, Igor Köveš, Aleksander Marinšek, Matej Rupel, Mitja Skudnik, Rok Sunko, Richard Zweiler, Peter Železnik, Vlado Bratkovič, 2015 Ključne besede: elektronske knjige
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1649; Prenosov: 430
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji :
gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokihIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Urban Šilc, 2013 Ključne besede: poplavni gozd, močvirni gozdovi, obrežni gozdovi, listavci, iglavci
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2087; Prenosov: 486
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 :
po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" :
št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015 Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1846; Prenosov: 476
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna goraAleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004 Povzetek: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented.
Ključne besede: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1810; Prenosov: 606
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
