Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Aleš Straže) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Proučevanje kakovosti hrastove hlodovine na licitaciji vrednejšega lesa 2021
Aleš Straže, Klemen Novak, 2021, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, hlodovina, licitacija, hrast, kakovost
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 400; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (6,52 MB)

3.
Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom
Peter Prislan, Domen Arnič, Špela Ščap, Nike Krajnc, Aleš Straže, 2020, strokovni članek

Povzetek: Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicije lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki.
Ključne besede: lesna goriva, lesna biomasa, vsebnost vode, kakovost drv
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 2068; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (219,11 KB)

4.
Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilita
Željko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.
Ključne besede: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4427; Prenosov: 1893
.pdf Celotno besedilo (867,20 KB)

5.
Optimization of energy consumption and costs of wood drying with use of different drying techniques
Željko Gorišek, Aleš Straže, 2010, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The time and energy required for wood drying and therefore drying costs are among the highest in wood products manufacturing. Analysis of the drying process costs is very complex and needs to evaluate the cost of investments, energy, labour as well as defects of lumber or added value. In the present research work, we upgraded the computer aided engineering (CAE) model of wood drying processes with the economic evaluation of different drying techniques. By analyzing and comparing the costs of different drying processes, the model is able to predict the transition wood moisture content (MCt) at which the alteration from one to another drying technique would get the best results. The model was verified on data from several air- and kiln-drying experiments on 38 mm thick beech wood (Fagus sylvatica L.) boards. Computer simulation predicted advantages of combined dying beech wood with air predrying and continued and finished with kiln drying. The MCt in the winter period was at about 40% MC and decreased to 23% in favourable climate conditions in spring and summer months. The model can be also used for optimising the combination of other drying techniques.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4233; Prenosov: 1866
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

6.
Changes of ashwood pH-value during conventional drying
Aleš Straže, Sandi Torkar, Vesna Tišler, Željko Gorišek, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Changes of pH of sawn wood during conventional drying were studied. Green ashwood boards (Fraxinus excelsior L.), 25.4 mm in thickness, were exposed to 1 month air drying and to kiln drying using 7 schedules, reached by varying temperature (20°C, 30°C and 65°C) and relative air humidity (33% to 90%). Wood samples for pH and moisture content (MC) determination were taken in successive time interval at 3 board`s depths (1/10, 1/3 and 1/2 of thickness).MC was established gravimetrically. pH-value determination of solid wood water system by suspending wood dust into distilled water was used. The lowest used temperature and duration of drying procedure had not significant influence on wood pH. Wood acidification was confirmed at higher drying temperatures (30°C and 65°C), particularly with lower drying rates and prolongation of the procedure. Among all the factors, drying temperature had the greatest impact on the pH-value of wood.
Ključne besede: ash-wood, pH-value, drying, drying conditions
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4230; Prenosov: 1873
.pdf Celotno besedilo (279,40 KB)

7.
Differentiation of last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivity
Jožica Gričar, Aleš Straže, Katarina Čufar, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: To examine the state of differentiation of the last tracheids formed in wood and the duration of cambial activity, samples of wood and cambium were taken from mature silver fir (Abies alba) trees having various cambial productivity.Semi-thin cross-sections of wood sampled in July and October, 1999, were stained with toluidine blue and observed under a light microscope. In July, three different phases of current annual xylem growth ring formation were found, as a result of various cambial tree productivity. In October, the cell divisions in the cambium were completed in all investigated trees, while the process of differentiation was not entirely completed in trees with a more productive cambium. The number of undifferentiated tracheids was higher in trees having a more productive cambium. In these trees, the cambial activity and the differentiation ended later. In declining trees, the number of cells produced by the cambium was lower and the duration of cambial activity was shorter.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba, les, traheide, kambijeva aktivnost, diferenciacija, wood, silver fir, tracheids, cambial activity, differentiation
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4307; Prenosov: 1962
.pdf Celotno besedilo (119,73 KB)

8.
Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomom
Željko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6009; Prenosov: 3354
.pdf Celotno besedilo (1012,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh