1. |
2. Angiogenin and vascular endothelial growth factor expression in lungs of lung cancer patientsAleš Rozman, Mira Šilar, Mitja Košnik, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Lung cancer is the leading cause of cancer deaths. Angiogenesis iscrucial process in cancer growth and progression. This prospective study evaluated expression of two central regulatory molecules: angiogenin and vascular endothelial growth factor (VEGF) in patients with lung cancer. Patients and methods. Clinical data, blood samples and broncho-alveolar lavage(BAL) from 23 patients with primary lung carcinoma were collected. BAL fluid was taken from part of the lung with malignancy, and from corresponding healthy side of the lung. VEGF and angiogenin concentrations were analysed by an enzyme-linked immunosorbent assay. Dilution of bronchial secretions in the BAL fluid was calculated from urea concentration ratio between serum and BAL fluid. Results. We found no statistical correlation between angiogenin concentrations in serum and in bronchial secretions from both parts of the lung. VEGF concentrations were greater in bronchial secretions in the affectedside of the lung than on healthy side. Both concentrations were greater than serum VEGF concentration. VEGF concentration in serum was in positive correlation with tumour size (p = 0,003) and with metastatic stage ofdisease (p = 0,041). There was correlation between VEGF and angiogenin concentrations in bronchial secretions from healthy side of the lung and between VEGF and angiogenin concentrations in bronchial secretions from part of the lung with malignancy. Conclusion. Angiogenin and VEGF concentrations insystemic, background and local samples of patients with lung cancer are affected by different mechanisms. Pro-angiogenic activity of lung cancer has an important influence on the levels of angiogenin and VEGF.
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (467,61 KB) |
3. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 136
Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, ni določena Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 213
Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Merjenje tlakov plevralnega prostora med razbremenilno punkcijo (plevralna manometrija) kot varna in objektivna metoda pri ocenjevanju vpliva plevralnega izliva na izražanje simptomovAnita Meglič, Katja Adamič, Vladimir Dimitrić, Vesna Nikolić, Aleš Rozman, Mateja Marc-Malovrh, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Bolniki s plevralnim izlivom pogosto potrebujejo razbremenilno plevralno punkcijo (RPP), po kateri navajajo bolj ali manj izrazito olajšanje dispneje. Zaradi varnosti se priporoča, da se med RPP odstrani do 1.500 mL tekočine. Metode: V raziskavo smo vključili 96 bolnikov, pri katerih je bila potrebna RPP. Zbirali smo ocene stopnje dispneje na lestvici VAS pred, takoj po in 2 uri po RPP, pri 73 bolnikih pa še 24 ur po RPP ter beležili količino odstranjene tekočine. Med RPP smo z vodnim manometrom merili plevralne tlake, iz katerih smo izračunali elastanco plevralnega prostora in na podlagi meritev bolnike razdelili v skupine z različnimi elastančnimi krivuljami. Rezultati: Med začetnim plevralnim tlakom in količino odstranjene tekočine ter olajšanjem dispneje po opravljeni RPP smo ugotovili statistično značilno povezanost. Pri največjem deležu bolnikov smo RPP zaključili zaradi pojava simptomov, zaradi meritev plevralnega tlaka pa smo RPP prekinili pri 16 bolnikih (16,7 %). V skupino z normalno elastančno krivuljo smo uvrstili 74 bolnikov, nezmožnost razpenjanja pljuč pa smo ugotovili pri 22 bolnikih. Med RPP ni bilo pomembnih zapletov, kljub temu da smo več kot 1.500 mL izliva odstranili pri 32 (33 %) bolnikih. Zaključek: Višji začetni plevralni tlak je šibko povezan z višjo začetno stopnjo dispneje in večjim olajšanjem dispneje po opravljeni RPP. Najbolj uporabna je dinamika sprememb plevralnega tlaka, s katero lahko že med RPP prepoznamo nezmožnost razpenjanja pljuč. Med RPP s plevralno manometrijo lahko varno odstranimo tudi več kot 1.500 mL tekočine
Ključne besede: pljuča, dispneja, vizualna analogna lestvica, elastančne krivulje, nezmožnost razpenjanja pljuč
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2022; Ogledov: 420; Prenosov: 163
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
|
