Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Špela Ščap) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Review of the main logistical components : S2Biom project grant agreement n. 608622
Bert Annevelink, Špela Ščap, Nike Krajnc, 2014

DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 51
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Metodologija za izračun ocen potencialov lesa
Špela Ščap, Matevž Triplat, Mitja Piškur, 2014

Ključne besede: metodologije, tržni potenciali, sortimenti, les slabše kakovosti
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 814; Prenosov: 57
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza tehnoloških verig
Nike Krajnc, Todora Rogelja, Jaka Klun, Špela Ščap, Matevž Triplat, Tina Jemec, Peter Prislan, 2014

Ključne besede: proizvodne verige, stroški, šibki členi, analize
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 824; Prenosov: 49
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
"Za posavski gozd in les"
Nike Krajnc, Matjaž Harmel, Špela Ščap, Aleksandra Krajnc, Matevž Triplat, Peter Prislan, Mitja Piškur, 2015

Ključne besede: Posavje, gozdovi, lesna industrija, gozdno-lesna veriga
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 787; Prenosov: 48
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Metodologija za ocene potencialov lesa v Sloveniji
Špela Ščap, Matevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2014

Povzetek: Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20%59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009%2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss). Na osnovi razvite metodologije ocenjujemo, da znaša dejanska neto količina hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009-2013 vstopila na trg, 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje.
Ključne besede: modeli, okrogli les, količine lesa, trg, hlodi, les slabše kakovosti, kakovovst lesa, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 989; Prenosov: 263
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji
Špela Ščap, Darja Stare, 2019

Povzetek: Naravne motnje v zadnjih letih povečujejo posek v slovenskih gozdovih, količina in kakovost lesa pa vplivata na trg in cene. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v začetku leta 2017 začeli zbirati odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, da bi imeli vpogled na trenutno stanje trga GLS in da bi prispevali k njegovi večji transparentnosti. Za namen zbiranja podatkov smo razvili metodologijo in oblikovali spletni vprašalnik, preko katerega nam podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, sporočijo aktualne odkupne cene na trgu razpoložljivih GLS, razvrščenih v izbrane kakovostne razrede. Analiza periodično pridobljenih podatkov kaže jasno vidne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi GLS in gibanje cen med leti. Pri hlodovini iglavcev, za katere zbiramo cene (smreka, jelka, rdeči bor), v vseh kakovostnih razredih najvišjo ceno dosegajo smrekovi sortimenti, sledi jelka, najnižjo ceno pa ima rdeči bor. Aktualne cene hlodovine iglavcev za kakovostne razrede A do D1 so nižje kot ob prejšnjem zbiranju, za kakovostni razred D2 ter les za celulozo in plošče pa so cene v primeru hlodovine smreke in jelke višje, celo najvišje v celotnem obdobju zbiranja cen. Pri hlodovini listavcev se kljub kratkemu obdobju zbiranja podatkov cene še izraziteje spreminjajo, in sicer tako pri bukvi kot hrastu je opazno višanje cen. Pri lesu za celulozo in plošče najvišje cene dosega bukov les, sledi les drugih trdih listavcev, najnižje cene pa les iglavcev, med katerimi ni izrazitih razlik po drevesnih vrstah. Cene bukovega lesa za kurjavo so se od začetka zbiranja v letu 2017 znatno dvignile, cene drugih trdih listavcev za kurjavo pa zbiramo šele od druge polovice leta 2018 in so trenutno 18 % nižje kot cene bukovega lesa. Vse cene so navedene brez DDV
Ključne besede: gozdarstvo, gozdni lesni sortimenti, trg, odkupne cene, kakovost
DiRROS - Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 355; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (225,82 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh