Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (tujerodne vrste) .

11 - 20 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
12.
13.
Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkovite
Luka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, original scientific article

Abstract: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Keywords: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 5391; Downloads: 1666
URL Link to full text
This document has many files! More...

14.
15.
16.
17.
Možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov
Anže Martin Pintar, Robert Brus, Mitja Skudnik, 2020, original scientific article

Abstract: Analizirali smo možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) s poudarkom na manjšinskih in tujerodnih drevesnih vrstah ter možnosti zaznavanja razlik v pestrosti drevesnih vrst med posameznimi ekološkimi regijami. Zaznavanje minoritetnih in tujerodnih drevesnih vrst bi lahko izboljšali z obsežnejšim šifrantom drevesnih vrst, katerega dopolnitve smo predlagali. Take drevesne vrste bi zajeli z večjo verjetnostjo pri gostejši vzorčni mreži od obstoječe (4 km % 4 km). Opozorili smo tudi na pomen pravilne determinacije drevesne vrste na vzorčni ploskvi. V okviru MGGE smo ugotovili razlike v pestrosti drevesnih vrst med ekološkimi regijami; kot najpestrejša se je pokazala submediteranska ekološka regija.
Keywords: monitoring gozdov, gozdna inventura, seznam drevesnih vrst, manjšinske drevesne vrste, tujerodne drevesne vrste, pestrost drevesnih vrst, tree species diversity, non-native tree species
Published in DiRROS: 02.05.2020; Views: 2383; Downloads: 696
.pdf Full text (364,69 KB)

18.
Invazivna tujerodna rastlinska vrsta kudzu (Pueraria montana var. lobata) je potencialna grožnja za slovenske gozdove
Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Maarten De Groot, 2019, professional article

Abstract: Kudzu (Pueraria montana var. lobata) je invazivna tujerodna rastlinska vrsta, za katero v Sloveniji do pred nedavnim ni bilo podatkov o pojavljanju v naravi. Poleti 2018 sta bili v informacijskem sistemu Invazivke (www.invazivke.si) potrjeni prvi najdbi kudzuja pri nas v naravnem okolju. V tej podatkovni bazi se kot podpora za sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), ki se razvija v sklopu projekta LIFE ARTEMIS, zbirajo podatki o invazivnih tujerodnih vrstah pri nas. Obe nahajališči kudzuja sta v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije, v bližini Strunjana in v Dekanih. Namen članka je predstaviti osnovne značilnosti invazivne rastlinske vrste, ki pri nas ni dobro znana. V prispevku opozarjamo tudi na potencialne negativne vplive, ki bi jih kudzu lahko povzročil z nenadzorovanim širjenjem, predvsem v gozdnem prostoru. Na ravni EU je kudzu zaradi potencialnih škodljivih vplivov na okolje uvrščen med tiste invazivne tujerodne vrste, za katere morajo države članice sprejeti takojšnje stroge ukrepe za odstranitev oziroma preprečitev širjenja. Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje v začetnih fazah širjenja sta ključni dejavnosti, ki bistveno pripomoreta k učinkovitemu zmanjševanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst.
Keywords: kudzu, Pueraria montana var. lobata, invazivne tujerodne vrste, Invazivke.si, gozdovi, Slovenija
Published in DiRROS: 20.03.2019; Views: 3234; Downloads: 924
.pdf Full text (355,72 KB)

19.
Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove
Andreja Kavčič, 2018, professional article

Abstract: Na nova območja človek z globalizacijo vnaša številne tujerodne vrste, ki naseljujejo praktično vse ekosisteme, tudi gozdove. Vpliv tujerodnih vrst na novem območju je težko z gotovostjo napovedati, lahko pa na vpliv sklepamo na podlagi njihovega obnašanja v primerljivih ekoloških razmerah, na primer v sosednjih državah. Tujerodne vrste, ki na novem območju povzročijo negativne spremembe in škodo, so invazivne tujerodne vrste. Čeprav jih je razmeroma majhen delež vseh tujerodnih vrst, pa je njihov vpliv na okolje lahko zelo velik. Veliko invazivnih tujerodnih vrst spada med žuželke. Zelo pomembne so zlasti fitofagne vrste, ki povzročajo škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih sorodnih panogah. Slovenija pri tem ni izvzeta. Tujerodne žuželke pridejo k nam na različne načine, velikokrat po naravni poti iz sosednjih držav, kjer so že ustaljene. Pojav mnogih novih vrst žuželk ostane neopažen in njihovo prisotnost zaznamo šele, ko (če) začnejo v okolju povzročati vidne spremembe. Takrat je po navadi kakršnokoli ukrepanje bolj ali manj neučinkovito. Članek na primerih izbranih tujerodnih vrst žuželk osvetljuje stanje tujerodnih vrst žuželk v Sloveniji in njihov vpliv na gozdove.
Keywords: tujerodne vrste, žuželke, gozdovi, fitofagne žuželke, invazivne tujerodne žuželke, potencialno invazivne tujerodne žuželke, Slovenija
Published in DiRROS: 23.12.2018; Views: 3434; Downloads: 833
.pdf Full text (604,30 KB)

20.
Azijski sršen (Vespa velutina)
Maarten De Groot, 2018, professional article

Keywords: tujerodne vrste, azijski sršeni, Vespa velutina, razširjenost, žuželke
Published in DiRROS: 10.11.2018; Views: 2815; Downloads: 744
.pdf Full text (161,25 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top