Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (trajnost) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Obnova, tudi s pomočjo sajenja, je pogoj za ohranjanje trajnosti vseh vlog slovenskih gozdov
Franc Perko, 2019

Abstract: Prispevek obravnava zaostajanje obnove v slovenskih gozdovih, ki že ogroža trajnost gozdov in njihovih splošnokoristnih funkcij. Ocenjujemo, da se gozdnogospodarski načrti in letni načrti vlaganj v gozdove vse bolj prilagajajo razpoložljivim finančnim sredstvom, ne pa dejanskim potrebam gozdov. Za zagotavljanje trajnosti in izkoristka rastiščnega potenciala je treba ob prevladujoči naravni obnovi 10 odstotkov površin obnoviti s sajenjem. Za vzgojo ustreznih sadik morata biti dolgoročno naravnana tudi semenarstvo in drevesničarstvo.
Keywords: trajnost, obnova, delež obnove s sajenjem, sadike, sajenje, semenarstvo, drevesničarstvo, gozdnogospodarsko načrtovanje
DiRROS - Published: 23.04.2019; Views: 411; Downloads: 28
.pdf Fulltext (215,47 KB)

2.
Razmišljajmo globalno, delujmo lokalno
Polona Hafner, Mitja Skudnik, 2019

Keywords: gospodarjenje z gozdom, trajnost, globalnost, lokalnost
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 319; Downloads: 35
.pdf Fulltext (46,57 KB)

3.
Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijo
Boštjan Anko, 2000

Abstract: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1012; Downloads: 58
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

4.
Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)
Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008

Abstract: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Keywords: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 914; Downloads: 89
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top