Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (struktura sestoja) .

1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Struktura gozdnega sestoja vpliva na biodiverziteto
Tanja Grgič, Ivan Kos, 2004, review article

Abstract: Za zdravo delovanje gozda je potrebna biodiverziteta na zadovoljivo visoki ravni, zato mora biti njeno varovanje vključeno v gospodarjenje z gozdom. Ob naravni dinamiki gozda se vsaka združba na določeni lokaciji nenehno spreminja. Le z ustrezno strukturo lahko gozd nudi življenjski prostor različno občutljivim vrstam in tako zagotavlja diverziteto. Za odgovor na vprašanje, kakšna je ustrezna struktura, so nujne raziskave biodiverzitete v različno strukturiranih in različno starih sestojih. Pregledni članek povzema izsledke raziskav na različnih skupinah nevretenčarjev, ki so tako številčno kot funkcionalno zelo pomembni, zaradi svoje telesne zgradbe pa še posebej občutljivi na okoljske razmere. Združbe iz različnih razvojnih faz se večinomarazlikujejo med seboj, vrstna diverziteta pa je odvisna od strukture gozda. Med ekologi se je uveljavilo mnenje, da je ustrezna strategija za ohranjanje biodiverzitete zagotovitev heterogenosti okolja na različnih nivojih. Mozaik različnih razvojnih faz velikosti skupine ali gnezda v gozdni pokrajini zagotavlja ustrezne razmere za različno zahtevne vrste in njihove premike na ustrezno območje ob spremembah in motnjah v gozdu.
Keywords: biodiverziteta, struktura sestoja, gozdarsko načrtovanje, razvojne faze gozda, heterogenost okolja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4284; Downloads: 1887
.pdf Full text (715,94 KB)

2.
Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori
Andrej Bončina, 1994, original scientific article

Abstract: V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE Željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdeseti leti. Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa.
Keywords: izbiralno redčenje, bukovi sestoji, učinek redčenj, struktura sestoja, drogovnjak, izbranci
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4439; Downloads: 1965
.pdf Full text (929,99 KB)
This document is also a collection of 1 document!

Search done in 0.08 sec.
Back to top