Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (načrtovanje) .

41 - 50 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
41.
Kakovost izbire gozdnega drevja za posek
Marijan Kotar, Janez Andoljšek, Ivan Kolar, 1996

Keywords: odkazovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1358; Downloads: 294
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

42.
Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdov
Jurij Diaci, 2000

Abstract: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Keywords: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1364; Downloads: 314
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

43.
Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanju
Andrej Bončina, 2000

Abstract: Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko opi{emo z na~eli in kriteriji. Ohranitev biodiverzitete gozda je eno izmed temeljnih na~el. Glavna naloga gozdarskega na~rtovanja je organizirati mnogonamensko rabo gozdov, ki je skladna z ekolo{kimi zna~ilnostmi. Na~elo trajnosti je potrebno upo{tevati v vseh fazah na~rtovalnega procesa. Preverjanje trajnosti je sestavni del analize stanja in izhodi{~e za jasno dolo~itev gozdnogospodarskih problemov. Preverjanje sloni na indikatorjih, ki dobro pojasnjujejo kriterije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, njihove vrednosti naj bodo dostopne in preverljive, hkrati pa naj sprotno odra`ajo spremembe pri gospodarjenju z gozdovi. Dejanske vrednosti indikatorjev lahko primerjamo z referen~nimi vrednostmi ali pa le spremljamo njihovo spreminjanje. Za uveljavitev na~ela trajnosti v gozdarskem na~rtovanju je pomembno, (1) da pri dolo~anju ciljev gospodarjenja sodelujejo lastniki in javnost, (2) da so opredeljeni cilji skladni z ekolo{kimi razmerami, (3) da gozdarsko na~rtovanje vklju~uje razli~na podro~ja (gojenje, spravilo itd.) ter (4) da je organizirano na razli~nih prostorskih ravneh. Opredeljujemo nekatere klju~ne probleme na~rtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Keywords: gozd, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, kriterij gospodarjenja, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1531; Downloads: 323
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

44.
Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
Andrej Bončina, 2000

Abstract: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1438; Downloads: 312
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

45.
Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesa
Boštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016

Abstract: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih.
Keywords: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1444; Downloads: 626
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

46.
47.
48.
Struktura gozdnega sestoja vpliva na biodiverziteto
Tanja Grgič, Ivan Kos, 2004

Abstract: Za zdravo delovanje gozda je potrebna biodiverziteta na zadovoljivo visoki ravni, zato mora biti njeno varovanje vključeno v gospodarjenje z gozdom. Ob naravni dinamiki gozda se vsaka združba na določeni lokaciji nenehno spreminja. Le z ustrezno strukturo lahko gozd nudi življenjski prostor različno občutljivim vrstam in tako zagotavlja diverziteto. Za odgovor na vprašanje, kakšna je ustrezna struktura, so nujne raziskave biodiverzitete v različno strukturiranih in različno starih sestojih. Pregledni članek povzema izsledke raziskav na različnih skupinah nevretenčarjev, ki so tako številčno kot funkcionalno zelo pomembni, zaradi svoje telesne zgradbe pa še posebej občutljivi na okoljske razmere. Združbe iz različnih razvojnih faz se večinomarazlikujejo med seboj, vrstna diverziteta pa je odvisna od strukture gozda. Med ekologi se je uveljavilo mnenje, da je ustrezna strategija za ohranjanje biodiverzitete zagotovitev heterogenosti okolja na različnih nivojih. Mozaik različnih razvojnih faz velikosti skupine ali gnezda v gozdni pokrajini zagotavlja ustrezne razmere za različno zahtevne vrste in njihove premike na ustrezno območje ob spremembah in motnjah v gozdu.
Keywords: biodiverziteta, struktura sestoja, gozdarsko načrtovanje, razvojne faze gozda, heterogenost okolja
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1358; Downloads: 369
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

49.
Parametrični pristop k vrednotenju ustreznosti zemljišč za različne rabe
Janez Marušič, 1981

Keywords: kmetijska zemljišča, primernost prostora, prostorsko načrtovanje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1342; Downloads: 265
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

50.
Obravnavanje gozdnih sestojev v gozdarskem načrtovanju na primeru gozdnih območij Bohinj in Pohorje
Aleš Poljanec, Andrej Bončina, 2006

Abstract: V raziskavi smo analizirali značilnosti izločanja in obravnavanja sestojev v gozdnogospodarskem načrtovanju na primeru objektov Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950ha gozdov. Analizo negovalnih enot ter primerjavo negovalnih enot in sestojev smo opravili na sistematično izbranem vzorcu devetindvajsetih oddelkov (9 % površine gozdov) v objektu Bohinj in petindvajsetih oddelkov (10 % površine gozdov) na Pohorju. Povprečna površina izločenih sestojev v Bohinju znaša 1,04 ha (Me = 0,53 ha), na Pohorju pa 2,30 ha (Me= 1,33 ha). Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha (Me = 0,95 ha) v Bohinju in 1,88 ha (Me = 0,92 ha) na Pohorju. Na velikost izločenih sestojev predvsem značilno vplivajo struktura gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja v posameznem območju.
Keywords: sestoji, klasifikacija sestojev, gozdna inventura, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1258; Downloads: 336
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top