Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (gojenje gozdov) .

11 - 20 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
12.
Raba zemljišč v zahodni Sloveniji : Občina Jesenice, Občina Tolmin
Ivan Žonta, 1980

Keywords: smreka, Picea abies, melioracija, Pohorje, gojenje gozdov
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1260; Downloads: 459
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

13.
Nega gozdov in kakovost v prihodnosti
Jurij Diaci, 1996

Keywords: nega gozdov, kakovost, splošno koristne funkcije gozdov, gojenje gozdov, sonaravno gozdarstvo, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1349; Downloads: 299
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

14.
15.
Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih : usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelko
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, 2010

Abstract: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Keywords: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1449; Downloads: 359
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

16.
Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod Vršičem
Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2016

Abstract: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Keywords: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1415; Downloads: 447
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

17.
Pionirski gozd iva (Salix caprea L.) kot pionirska drevesna vrsta
Sonja Horvat-Marolt, 1973

Keywords: gozdarstvo, gojenje gozdov, pionirski gozdovi, pionirske drevesne vrste, iva, Salix caprea L.
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1297; Downloads: 263
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

18.
Stanje in razvoj prebiralnih gozdov v Lehnu
Martin Čokl, 1967

Keywords: gojenje gozdov, zgodovina gozdov, ekologija gozdov, Lehen, Pohorje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1219; Downloads: 290
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

19.
Možnosti povečanja donosa gozdov z mineralnim gojenjem
Marjan Zupančič, 1982

Keywords: mineralno gnojenje, gojenje gozdov, večanje donosa, načrtovanje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1142; Downloads: 274
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

20.
Oblikovanje optimalnih območnih gozdno gojitvenih strategij
Franc Gašperšič, 1983

Keywords: gojenje gozdov, gozdnogospodarsko načrtovanje, območni gozdnogospodarski nčarti
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1115; Downloads: 267
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top