1. |
2. |
3. Raziskovanje možnosti prilagoditve trenutnega načina gospodarjenja z mešanimi gorskimi gozdovi za povečanje vezave ogljika v gozdovihSuzana Podvinšek, Hana Štraus, Matija Klopčič, 2023, original scientific article Abstract: Gozd ima pomembno vlogo pri blaženju vpliva podnebnih sprememb z zagotavljanjem ponora CO2 in skladiščenju ogljika (C). V raziskavi smo se osredotočili na dve ekosistemski storitvi gozdov: zagotavljanje lesa kot osnovne surovine in vezave C kot ekosistemska storitev blaženja (negativnih) vplivov podnebnih sprememb. Razvoj gozdov smo modelirali na dveh projektnih pilotnih območjih: na Pohorju in v Dinaridih. Simulacijo smo izvedli s populacijskim matričnim modelom SLOMATRIX, ki je sestavljen iz štirih glavnih modulov, od katerih vsak simulira enega od ključnih procesov v raznomernih gozdovih: vrast, naravno odmiranje, sečnjo oziroma antropogeno smrtnost in rast dreves. V okviru projekta smo v model dodali dodaten modul za izračun vezave C. Razvoj gozda je simuliran za pet drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst: jelko, bukev, smreko, druge iglavce in druge listavce. Simulirali smo trenutno gospodarjenje z gozdovi (scenarij BAU), scenarij brez aktivnega gospodarjenja (NOM) in z linearnim programiranjem iskali optimizirani scenarij COPT, pri katerem smo iskali način gospodarjenja, ki bo izkazoval največjo vezavo C v gozdovih v naslednjih sto letih. Pri scenarijih BAU in COPT smo kljub zelo majhnim razlikam v začetni debelinski strukturi gozdov zasledili razlike v debelinski strukturi in drevesni sestavi posekanih dreves in dva različna načina za maksimizacijo vezave C. Za prvi način, ki je bil simuliran v Dinaridih, je značilen manjši posek skupnega števila dreves z izrazitim poudarkom na poseku jelke, vendar so drevesa v povprečju večjih premerov kot pri scenariju BAU. Za drugi način, ki je bil simuliran na Pohorju, pa je značilen posek znatnega deleža tanjšega drevja s poudarkom na smreki in bukvi, kar se odraža v znatnem povečanju števila dreves velikih premerov. Domnevamo, da so razlike v pristopih k optimizaciji posledica različne produktivnosti rastišč in razlik v razmerjih počasi : srednje hitro : hitro rastočih dreves.
Keywords: sekvestracija ogljika, modeliranje razvoja gozdov, scenariji gospodarjenja z gozdovi, lesnoproizvodna funkcija
Published in DiRROS: 19.04.2023; Views: 476; Downloads: 102
 Full text (717,78 KB) |
4. Odmrla biomasa in krajinska povezljivost kot podpora za določanjJanez Pirnat, 2022, original scientific article Abstract: V razpravi predstavljamo nov predlog ocene pestrostne funkcije gozdnih zaplat v kmetijski krajini. V raziskavi smo podrobno ocenili prisotnost odmrle lesne biomase v gozdni zaplati pri Nadgorici. Povprečna vrednost odmrle lesne biomase, izračunana iz 57 vzorčnih ploskev, je znašala 11,83 m3 /ha. Od šestih ploskev (torej nekako 10 % od vseh ploskev) izkazuje lesno zalogo odmrle lesne biomase več kot 25 m3 /ha, torej količino, ki v literaturi velja kot primer poudarjene pestrostne funkcije. Ugotovitve naše raziskave smo povezali še z ugotovitvami naših predhodnih raziskav in literature. Na podlagi vsega navedenega smo oblikovali predlog, da bi poudarjeno pestrostno funkcijo v kmetijski krajini imele zaplate z dovolj veliko količino odmrle lesne biomase (≥ 20 m3 /ha) z vsaj 200 ha velikim jedrom notranjega okolja in prostorskim razporedom, ki vzdržuje manj kot 2 km medsebojno oddaljenost med gozdnimi zaplatami oziroma okoliško gozdno matico.
Keywords: monitoring, odmrla biomasa, pestrostna funkcija gozda, povezljivost gozdnih zaplat, jedra notranjega okolja, Nadgorica
Published in DiRROS: 12.07.2022; Views: 719; Downloads: 209
Full text (303,09 KB) |
5. Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?Milan Kobal, Janez Pirnat, 2022, original scientific article Abstract: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Keywords: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
Published in DiRROS: 08.03.2022; Views: 1007; Downloads: 278
Full text (273,55 KB) |
6. |
7. Celostna obravnava kot odgovor na potrebe onkoloških bolnikov v sodobni družbi : [zbornik predavanj z recenzijo]2019, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions Keywords: integrirana oskrba, zdravstvena nega, bolniki, duševne stiske, rodila, spolna funkcija, kronične rane, paliativna oskrba, kanabinoidi, pljuča, krvni rak, zborniki
Published in DiRROS: 25.10.2019; Views: 2656; Downloads: 890
Full text (4,83 MB) |
8. Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijoMatjaž Guček, Andrej Bončina, 2018, original scientific article Abstract: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Keywords: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
Published in DiRROS: 13.11.2018; Views: 4842; Downloads: 3379
Full text (2,59 MB)
This document has many files! More... |
9. Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokoviGal Fidej, Matjaž Mikoš, Jernej Jež, Špela Kumelj, Jurij Diaci, 2018, original scientific article Abstract: Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. Kljub pove- čevanju potreb po varovalni in zaščitni funkcij zaradi staranja gozdov in povečanega tveganja zaradi naravnih motenj ostaja aktivno upravljanje na nizki ravni. Proučili smo učinkovitost varovalnih gozdov za zaščito pred drobirskimi tokovi na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta zaradi delovanja pobočnih premikov ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom več kot 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd pomembno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za uresničevanje trajnosti zaščitne vloge je treba enomerne sestoje prevzgojiti v mozaično enomerne. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je treba uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij, so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno objektivno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije takšnih gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso v teh gozdovih.
Keywords: varovalni gozdovi, naravne nevarnosti, drobirski tok, zaščitna funkcija, Soteska
Published in DiRROS: 22.05.2018; Views: 3546; Downloads: 773
Full text (436,78 KB) |
10. Korak proti bolj objektivnemu kartiranju funkcij gozdaMitja Skudnik, 2018, preface, editorial, afterword Keywords: varovalna funkcija gozda, gozdnogojitveni ukrepi, drevesa, kakovostni sortimenti, kartiranje, varstvo gozdov
Published in DiRROS: 07.03.2018; Views: 3223; Downloads: 804
Full text (44,47 KB) |
