Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (divjad) .

1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Ureditev in oskrbovanje pašnih površin za divjad na mariborskem Pohorju
Janko Kalan, 1982

Keywords: pašne površine, pašniki, divjad, Pohorje, lovstvo
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1238; Downloads: 296
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

5.
Sanacijski program gozd - divjad Pohorje
Janez Čop, Miha Adamič, 1982

Keywords: gozdovi, divjad, Pohorje, obnova sestojev, sanacije
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1230; Downloads: 264
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

6.
Vpliv rastlinojede divjadi na jelendolske gozdove v Karavankah : raziskovalna naloga
Marko Accetto, 1985

Keywords: divjad, gozdovi, Karavanke, Jelendol
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1276; Downloads: 296
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

7.
8.
Rajonizacija za nizko divjad Slovenije : poljski zajec, poljska jerebica in fazan
Janez Čop, Janez Matjašič, 1957

Keywords: divjad, rajonizacija, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1146; Downloads: 240
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

9.
Biološka in tehnična zaščita gozda pred poškodbami velike divjadi
Janez Čop, 1962

Keywords: divjad, poškodbe po divjadi, zaščita gozda
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1703; Downloads: 248
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

10.
Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009

Abstract: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Keywords: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1484; Downloads: 381
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top