Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (Quercus) .

1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Analiza uspešnosti vzpostavitve nadomestnega habitata Črni log - Hotiška gmajna s poudarkom na rastni uspešnosti sadik
Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2019

Abstract: Analizirali smo vzpostavitev nadomestnega habitata Črni log - Hotiška gmajna, ki je bil osnovan jeseni 2010 s sajenjem predvsem dveletnih sadik drevesnih in grmovnih vrst kot omilitveni ukrep zaradi izgube gozdnih površin v Črnem logu ob izgradnji avtocestnega odseka Beltinci-Lendava. V obdobju od 2011 do 2017 smo določili deleže preživetja, izdelali ocene vitalnosti in določili višinski ter debelinski prirastek za 566 sadik sedmih drevesnih vrst (črna jelša, dob, gorski javor, divja češnja, maklen, čremsa in poljski brest), rastočih na 26 raziskovalnih ploskvah. Sajenje je bilo praviloma uspešno pri vseh analiziranih vrstah, z izjemo divje češnje, kljub nekoliko večjem izpadu v drugem rastnem obdobju (dob, črna jelša, čremsa) oziroma še tri leta po sajenju (dob). Domnevamo, da je na zmanjšano preživetje sadik v letu 2012 vplivala suša v obdobju od oktobra 2011 do februarja 2012. Hkrati so v aprilu 2012 poročali o spomladanski pozebi, za katero je zlasti občutljiv dob, katerega povprečni delež preživetja se je povečal na okoli 70 % šele v letu 2015 in se nato ni več bistveno spremenil. Na podlagi opaženih poškodb divje češnje, čremse in maklena že v letu 2011 ter gorskega javorja in poljskega bresta v letu 2012 sklepamo, da je tudi objedanje divjadi vplivalo na manjši delež preživetja, vendar manj kot neugodne vremenske razmere. V tretjem letu (2013) po vzpostavitvi nadomestnega habitata sta bila povprečni višinski in povprečni debelinski prirastek na koreninskem vratu za vse drevesne vrste, z izjemo divje češnje, pozitivna in bistveno večja od prejšnjega rastnega obdobja (april 2011 - april 2012). Upoštevaje deleže preživetja, višinsko in debelinsko priraščanje ter delež vitalnih sadik je najuspešnejša drevesna vrsta črna jelša, kar je pogoj za oblikovanje načrtovanega jelševega sestoja. Med vsemi opazovanimi vrstami pa je najmanj uspešna divja češnja. Delež preživetja sadik je bil namreč vseskozi manjši od zahtevanih 70 %, zato smo ocenili, da sajenje divje češnje na izbranih raziskovalnih ploskvah ni bilo uspešno. Na podlagi ugotovitev so jo že v jeseni 2013 ponovno sadili, vendar zunaj raziskovalnih ploskev in zato slednje ne vpliva na predstavljene rezultate. Lahko zaključimo, da se med Hotiško gmajno in Črnim logom uspešno vzpostavlja gozdni habitat, ki nadomešča prejšnje njivske površine in da bo lahko nadomestil oziroma omilil škodo zaradi izgube gozdnih površin v Črnem logu ob izgradnji avtoceste A5 na odseku Beltinci-Lendava. Pričakujemo, da bo nastali gozdni sestoj v naslednjih letih omogočil gnezdenje srednjega detla in belovratnega muharja, ki sta zaradi gradnje avtoceste izgubila del svojega habitata.
Keywords: nadomestni habitat, Črni log - Hotiška gmajna, Alnus glutinosa (L.) Gartn., Quercus robur L., Acer pseudoplatanus L., Acer campestre L., Prunus avium L., Prunus padus L., Ulmus minor Mill., sadike
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 221; Downloads: 14
.pdf Fulltext (633,15 KB)

3.
Pseudodidymella fagi in Slovenia : first report and expansion of host range
Nikica Ogris, Ana Brglez, Barbara Piškur, 2019

Abstract: The fungus Pseudodidymella fagi is spreading in Europe and causing leaf blotch of European beech, Fagus sylvatica. Between 2008 and 2017, outbreaks of P. fagi were observed on European beech in Switzerland, Germany (also on F. orientalis), Austria, and Slovakia. In Slovenia, leaf blotch symptoms were first observed on F. sylvatica in 2018. P. fagi was identified as the causal agent of the observed symptoms in Slovenia by morphological examinations together with sequencing of the internal transcribed spacer (ITS) region of the rDNA. This study links the fungus to the expansion of the known distribution of the disease to Slovenia, and based on in vitro pathogenicity trials, also to a new potential host, Quercus petraea. The pathogenicity tests confirmed F. sylvatica and F. orientalis as hosts for P. fagi, but not Castanea sativa, where pathogenicity to F. orientalis was proved for first time in vitro. Although Koch%s postulates could not be proven for C. sativa, it seems to be partially susceptible in vitro because some of the inoculation points developed lesions. Additionally, damage to Carpinus betulus related to P. fagi near heavily infected beech trees was observed in vivo but was not tested in laboratory trials. Based on the results and our observations in the field, it is likely that P. fagi has a wider host range than previously thought and that we might be witnessing host switching.
Keywords: Pycnopleiospora fagi, leaf blotch, pathogenicity test, inoculation test, Fagus orientalis, Fagus sylvatica, Quercus petraea, mycopappus-like propagule, Carpinus betulus, host switching
DiRROS - Published: 23.08.2019; Views: 198; Downloads: 102
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

4.
Vpliv vremenskih razmer na lesno-anatomske značilnosti pri puhastem hrastu s Podgorskega Krasa
Martina Lavrič, Jožica Gričar, 2016

Abstract: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Keywords: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
DiRROS - Published: 06.03.2017; Views: 2728; Downloads: 61
.pdf Fulltext (913,15 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Eksote gozdnega drevja v Sloveniji : rdeči hrast / Quercus borealis Michx./
Rihard Erker, 1972

Keywords: drevesne vrste, rdeči hrast, Quercus borealis Michx., gojenje, poskusi z eksotami, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 901; Downloads: 49
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top