11. Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjihAndreja Ferreira, Andrej Kobler, Boštjan Mali, 2018, original scientific article Abstract: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate. Keywords: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras Published in DiRROS: 13.11.2018; Views: 5826; Downloads: 3509 Full text (9,77 MB) This document has many files! More... |
12. |
13. |
14. Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, Insectivora) v monokulturah črnega bora na slovenskem krasuMaja Jurc, Boris Kryštufek, 1991, original scientific article Keywords: Kras, črni bor, sesalci, zoologija, Mammalia, Pinus nigra, pomlajevanje, Apodemus flavicollis, redukcija semena, biotski dejavniki, monokultura, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4505; Downloads: 1905 Full text (1,37 MB) |
15. |
16. |
17. Monitoring in analiza zaraščanja kraške krajine v GIS okoljuMilan Hočevar, Gal Kušar, Tomaž Cunder, 2004, original scientific article Abstract: Članek predstavlja raziskavo zaraščanja kraške krajine. Pri analizi smo uporabili tehnike daljinskega zaznavanja, multitemporalne analize satelitskih slik v GIS okolju in statistične regresijske modele. Gozdnatost se je od leta 1935 povečala od 50,4% na 67,9%. Z regresijskim modelom smo pojasnili 71% celotne variabilnosti. Dejavniki, ki so največ prispevali k pojasnitvi zaraščanja so: nadmorska višina, razdalja do gozdnega roba, delež zaraslih površin v predhodnem obdobju, delež kmetijskih zemljišč in dve variabili, ki opisujeta intenzivnost kmetijske rabe. Če se procesi zaraščanja ne bodo bistveno spremenili, lahko do leta 2020 pričakujemo nadaljnje povečevanje gozdnatosti na 72,5%. Keywords: zaraščanje, GIS, Kras, analiza krajine, daljinsko zaznavanje, Landsat, Ikonos Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4580; Downloads: 1916 Full text (4,99 MB) |
18. Boniteta gozdnih rastišč na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasuMartin Čokl, 1967, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, gozdna rastišča, Slovenija, Kras, bonitete, gorski Kras, drevesni prirastek Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2567; Downloads: 671 Full text (1,25 MB) |
19. |
20. |