21. Značilnosti bukovega semenskega sestoja na Blegošu s poudarkom na kakovosti debelBoštjan Mali, Andrej Verlič, Gabrielle I. Deckmyn, Aleš Kadunc, Hojka Kraigher, 2008, original scientific article Keywords: bukev, Fagus sylvatica, zgradba sestoja, kakovost debel, semenski sestoji, Blegoš, rdeče srce, zavitost rasti, krošenjski indeks
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1281; Downloads: 442
 Full text (1,00 MB) |
22. Sodobno gojenje bukovih gozdovDušan Roženbergar, Andrej Ficko, Jurij Diaci, 2008, review article Keywords: nega gozdov, negovalni modeli, bukovi gozdovi, bukev, gojenje gozdov, Fagus sylvatica
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1202; Downloads: 371
Full text (396,04 KB) |
23. Uporaba magnetno resonančnega slikanja za raziskave anatomije in vlažnosti lesaMaks Merela, Igor Serša, Urška Mikac, Primož Oven, 2006, original scientific article Abstract: Preverjena je bila uporaba jedrske magnetne resonance (Nmr) za raziskave anatomije in vlažnosti lesa. Na tri metre visoki živi bukvi (Fagus sylvatica L.) smo uporabili 3d spin-echo mr-mikroskopsko tehniko slikanja s prostorsko resolucijo 100 mm in opazovali strukturo odrezane vejice ter spremljali dinamični odziv drevesa na mehansko poškodbo. Za potrditev struktur, vidnih na slikah, smo uporabili svetlobno mikroskopijo. Svetlobna mikroskopija je razkrila anatomsko zgradbo in triletno starost vejice bukve. Slike so jasno razkrile stržen, radialno orientirane večredne ksilemske trakove, traheje ranega lesa, vključno z mejo med ranim in kasnim lesom, kot tudi kambijevo cono s tekočim ksilemskim in floemskim prirastkom. Preučevali smo koncentracijo vode v vejici in globino dehidracije, ki je nastala v 22-tih urah po poškodbi in je segala v globino približno 5 mm od poškodbe. Hitra izguba vlažnosti odseva začetni pasivni odziv prizadetega tkiva. S pomočjo 3d mikroskopije in računalniškega programa Imagej nam je uspelo izdelati prostorski model vode v lesu, ki prikazuje tkiva v vejici z značilno višjo vlažnostjo.
Keywords: MR-mikroskopija, bukev, Fagus sylvatica, živi les, anatomija lesa, vlažnost, porazdelitev vode, mehanska poškodba
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1318; Downloads: 382
Full text (1,77 MB) |
24. Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomihBlanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, original scientific article Abstract: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Keywords: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 5205; Downloads: 1601
 Link to full text
This document has many files! More... |
25. |
26. |
27. Hiranje navadne bukve po vsej Sloveniji 2010-2019Nikica Ogris, 2020, professional article Keywords: navadna bukev, Fagus sylvatica, hiranje, kompleksna bolezen, podnebne spremembe, sušni stres, paraziti, patogeni, endofiti, škodljivci
Published in DiRROS: 10.06.2020; Views: 1773; Downloads: 1042
Link to full text
This document has many files! More... |
28. Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-029 : opis vzorca: Fagus sylvatica, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: Apiognomonia errabundaNikica Ogris, 2020, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, bukev, Fagus sylvatica, rjavenje bukovih listov, Apiognomonia errabunda, pozna pozeba, mraz, endofit
Published in DiRROS: 26.05.2020; Views: 1544; Downloads: 0 |
29. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-197 : opis vzorca: LVG2019/00438: Fagus sylvatica, listi, LVG2019/00439: Sorbus aria, listi, LVG2019/00440: Acer pseudoplatanus, listi : namen testiranja: sum na: Pseudodidymella fagiNikica Ogris, Zina Devetak, Špela Jagodic, Barbara Piškur, 2019, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, Pseudodidymella fagi, rjava pegavost bukovih listov, Italija, bukev, Fagus sylvatica, mokovec, Sorbus aria, gorski javor, Acer pseudoplatanus
Published in DiRROS: 16.12.2019; Views: 1806; Downloads: 89 |
30. Razlike v fenološkem razvoju prevladujočih drevesnih vrst na Pahernikovi gozdni posesti ocenjene z analizo satelitskih posnetkovAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2019, original scientific article Abstract: Fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na območju Pahernikove posesti smo ocenjevali na podlagi satelitskih posnetkov misije Sentinel-2. Analizirali smo normirane diferencialne vegetacijske indekse (NDVI) v obdobju od 29. marca do 15. oktobra 2017. Na podlagi razlik v vegetacijskem indeksu NDVI je mogoče ocenjevati fenološki razvoj prevladujočih drevesnih vrst bukve (Fagus sylvatica L.), smreke (Picea abies L. (Karsten)) in macesna (Larix decidua Mill.) v gozdnih sestojih. Na območju posesti ugotavljamo omejitve ocenjevanja fenološkega razvoja smreke v mešanih sestojih smreke in jelke (Abies alba Mill.), ki imajo podobne vrednosti NDVI. Pri bukvi pa smo ugotovili manjšanje vrednosti NDVI na posnetkih 21. aprila in 5. oktobra z višanjem nadmorske višine, kar povezujemo s poznejšim olistanjem in hitrejšim rumenenjem listov bukve na višjih nadmorskih višinah.
Keywords: raznodobni gozdovi, bukev, Fagus sylvatica L., smreka, Picea abies L. (Karsten), gradient nadmorske višine, Sentinel-2, NDVI, kompozitna slika, Dravsko Pohorje
Published in DiRROS: 19.10.2019; Views: 2825; Downloads: 790
Full text (512,90 KB) |
