1. |
2. Kamnolom apnenca v Podpeči pri Ljubljani in njegovi izdelkiBojan Djurić, Luka Gale, Rok Brajkovič, 2022, original scientific article Abstract: Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antič-nega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimsko-dobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Keywords: Slovenija, Podpeč, Emona, rimska doba, litiotidni apnenec, mikrofaciesna analiza, rimski in novoveški kamnolom, izdelki
Published in DiRROS: 21.07.2022; Views: 663; Downloads: 558
 Full text (28,23 MB) |
3. Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, SlovenijaKatarina Čufar, Tom Levanič, Anton Velušček, 1999, original scientific article Abstract: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Keywords: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 2255; Downloads: 1342
Full text (950,76 KB) |
4. Dendrokronološke raziskave na Založnici - najmlajši znani bakrenodobni koliščarski naselbini na Ljubljanskem barjuKatarina Čufar, Anton Velušček, 2003, original scientific article Abstract: Predstavljamo rezultate raziskav lesa in drugih arheoloških najdb z zaščitnih izkopavanj v jarkih na ostankih bakrenodobne-eneolitske koliščarske naselbine Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju. Od 1315 vzorcev lesa smo jih dendrokronološko raziskali 35%. Sestavili smo dve jesenovi (Fraxinus sp.) in eno hrastovo (Quercus sp.) kronologijo širin branik. Rekonstruirali smo gradbene aktivnosti na naselbini, ki so trajale 90 let. Ugotovili smo, da so se časovno prepletale z aktivnostmi na 10 km oddaljeni naselbini Parte, ki je obstajala istočasno. Na osnovi radiokarbonskih datacij konec gradbenih aktivnosti na Založnici datiramo v 25. stoletje pr. Kr. Naselbina v zadnjih 40 letih obstoja tvori najmlajšo znano eneolitsko koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju in v Sloveniji. Na podlagi datiranega lesa in primerjave drugih arheoloških najdb utemeljujemo uvrstitev naselbine v kulturo Somogyvár-Vinkovci, kar je novost pri interpretaciji poselitvenih sprememb pred nastopom bronaste dobe na območju Ljubljanskega barja, Slovenije in sosednjih dežel.
Keywords: kolišča, Ljubljansko barje, bakrena doba, arheologija, radiokarbonsko datiranje, dendrokronologija, arheološki les, hrast, jesen (drevo)
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1140; Downloads: 340
Full text (770,35 KB) |
5. Tehnična in estetska življenjska doba lesaMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2020, review article Abstract: Les na prostem je izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, želimo razkroj čim bolj upočasniti. V primeru razvrednotenja lesa pa moramo lesene elemente zamenjati. Lesene izdelke praviloma menjamo zaradi estetskih razlogov ali nedoseganja tehničnih zahtev. V tem prispevku opisujemo najpomembnejše mehanizme in razloge za razgradnjo lesa na prostem, naravno odpornost lesa in sodobne rešitve za zaščito. Na koncu so predstavljeni ključni rezultati o obnašanju lesa na terasi lesenega modelnega objekta na Oddelku za lesarstvo. Terasa ponazarja podobno izpostavitev kot mostovi, pohodne površine oziroma streha, zato je primerna kot odličen prikaz obnašanja lesa na prostem.
Keywords: les, odpornost lesa, življenjska doba lesa, razkroj, barvne spremembe, lesne glive
Published in DiRROS: 01.04.2020; Views: 4143; Downloads: 3127
Full text (1,07 MB) |
6. |
7. Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017, professional article Abstract: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Keywords: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 3350; Downloads: 729
Full text (139,49 KB) |
8. Primerjava metod vrednotenja okoljskih razmer gozdnih ekosistemov na osnovi fitoindikacijeLado Kutnar, 1997, original scientific article Keywords: gozdna vegetacija, gozd doba, rastišče, dejavnik okolja, gozdna tla, fitocenološki popis, fitoindikacija, metoda dela, vrednotenje, klastrska analiza
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4359; Downloads: 1909
Full text (2,00 MB) |
9. Beneficirana delovna doba gozdnega delavca v neposredni gozdni proizvodnjiJože Fras, Mario Kocijančič, Pavle Kumer, Ivan Rozman, Janko Sušnik, Jernej Ude, Iztok Winkler, 1972, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, beneficirana delovna doba, delovna razmerja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2563; Downloads: 1272
Full text (6,02 MB)
This document has many files! More... |
10. Kriminaliteta in tehnologija : kako računalniki spreminjajo nadzor in zasebnost, ter kriminaliteto in kazenski pregon?Matej Kovačič, David Modic, Marko Rusjan, Liljana Selinšek, Janko Šavnik, Aleš Završnik, 2010, scientific monograph Keywords: kriminaliteta, informacijska tehnologija, kazensko pravo, kazenski pregon, tehnični nadzor, nadzorovanje, zasebnost, digitalna doba, kibernetska kriminaliteta, hekerstvo, digitalni dokazi, forenzika
Published in DiRROS: 11.03.2015; Views: 18109; Downloads: 1405
Full text (1,49 MB) |
