Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "author" (Tom Levanič) .

21 - 30 / 70
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
21.
Dendroclimatological investigation of Black pine trees (Pinus nigra a.) from hilly coastal area of Croatia
Simon Poljanšek, Tom Levanič, Stjepan Mikac, 2015

DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1087; Downloads: 299
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

22.
23.
Fitoremediacija s kovinami onesnaženih tal z uporabo sadik dreves
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2010

Abstract: Na pehotnem strelišču vojaškega poligona Poček smo opravili poskus fitoremediacije na dveh raziskovalnih ploskvah. Prva ploskev leži na območju pehotnega strelišča in je onesnažena s Pb ter Cu, druga raziskovalna ploskev pa v njegovi okolici, kjer so tla manj obremenjena s kovinami. Zasadili smo juz izbranimi drevesnimi vrstami (Alnus glutinosa L., Acer pseudoplatanus L., Betula pendula Roth., Pinus sylvestris L., Salix caprea L.) po standardiziranem sistemu, izmerili rastne parametre ter določili vsebnosti kovin v koreninah, deblih in poganjkih sadik. Ugotovili smo, da kljub temu da izbrane drevesne vrste kopičijo v koreninah le Cd (BCF = 1,2), druge kovine pas prejemajo v manjših vsebnostih in vrstno specifično, lahko uporabimo večino preučevanih drevesnih vrst predvsem za fitostabilizacijo onesnaženih tal. Ugodno razmerje med bioakumulacijo in translokacijo kovin smo ugotovili za vse drevesne vrste z izjemo ive, kjer je prenos Cd v liste precejšen (TF = 6,9). Upoštevaje rastne parametre in privzem kovin v sadike je najprimernejša vrsta za remediacijo obravnavanega območja rdeči bor, najmanj pa iva.
Keywords: fitoremediacija, sadike dreves, rastni parametri, privzem kovin, pehotno strelišče
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1606; Downloads: 387
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

24.
25.
26.
Prirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju med leti 1960 in 1995
Tom Levanič, 1997

Abstract: V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeni
Keywords: jelka, Abies alba, dendrokronologija, Slovenija, propadanje gozda, onesnaževanje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1381; Downloads: 328
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

27.
The chronology of the silver fir (Abies alba Mill.) from Pohorje, Slovenia
Tom Levanič, Katarina Čufar, 1998

Abstract: Dendrochronological investigations were made in silver fir (Abies alba Mill.) from Lovrenc, Pohorje, in the NE Slovenia. Tree ring analyses were made in discs of 25 healthy, adult, dominant or co-dominant silver firs and in cores from roof construction of two older rustic buildings from the same region using a LINTAB measuring device nad a TSAP/X of F. Rinn. We constructed the chronology of trees spanning the period of 1785-1996. The chronology of the old house is spanning the period of 1713-1852 and the chronology of barn 1745-1887. It was shown that the last considerable reconstruction of the house roof took place after the end of the growing period of 1952. The dating of the cores containining the outer ring 1887 confirmed the dating based on the carved inscription "1888". The three chronologies were joined into 284 years long silver fir chronology for Pohorje spanning the period of 1713-1996. It was compared with the Slovene silver fir chronology of the Dinaric region. Despite distance and great differences between the two regions there was shown a statistically confirmed similarity of two chronologies with tBP=9.8, GLK=71% and CDI=398. The chronologies have 21 common negative, 21 positive signature years and one common signature interval. Based on this the constructed chronology may be considered as representative for the whole Pohorje. The two chronologies are expected to be a good base to construct a regional Slovene Silver-fir chronology for dating in whole Slovenia. Two Slovene chronologies were compared with the following European silver fir chronologies: South German, stand 1993 (Becker and Siebenlist 1970; Spurk and Friedrich , pers. com.), Bavarian Forest - Germany (Eckstein, Sass 1988), Abetone - Italy (Schweingruber, ITRDB), Bannwald - Switzerland (Schweingruber, ITRDB). Both Slovene chronologies proved to be statistically similar with the two German and the Italian silver fir chronology, but showed no similarity with the Swiss one. The Pohorje chronology correlates better with both German ones and the Dinaric chronology correlates better with the Italian one.
Keywords: jelka, Abies alba, datiranje objektov, dendrokronologija, Silver fir, Abies alba, dating of the object, dendrochronology, Slovenia
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1442; Downloads: 359
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

28.
29.
Primerjava standardnih kronologij jelke (Abies alba Mill.) v dinarski fitogeografski regiji Slovenije
Tom Levanič, Katarina Čufar, 1995

Keywords: dendrokronologija, Slovenija, jelka
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1307; Downloads: 279
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

30.
Računalniško podprta analiza slike mikro- in makroobjektov
Tom Levanič, 1999

Abstract: Delo prikazuje možnost uporabe analize slike za preučevanje mikroskopskih in makroskopskih objektov v gozdarski in lesarski stroki. Opiše strojno in programsko opremo za postavitev sistema za analizo slike in pove, kako dobimo sliko v računalnik. Ko je slika zajeta in shranjena na računalniški medij jo je potrebno pripraviti za nadaljnjo obdelavo. Najprej ji je potrebno izboljšati kakovost, nato izvesti klasifikacijo pikslov, umerjanje sistema in na koncu opraviti meritve. Meritve lahko opravljamo na klasificirani in neklasificirani sliki. Na koncu je podanih še nekaj teoretičnih in praktičnih primerov uporabe analize slike.
Keywords: računalništvo, avtomatska obdelava podatkov, analiza slike, lesna anatomija, dendrologija, dendrokronologija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1210; Downloads: 287
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top