Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Primož Oven) .

11 - 19 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
Anatomija lesa za loke godal
Katarina Čufar, Blaž Demšar, Martin Zupančič, Gerald Koch, Primož Oven, 2007, original scientific article

Abstract: V goslarski delavnici "Atelje Demšar" smo dobili štiri vzorce lesa za godalne loke tujih dobaviteljev, ki so jih označili z imeni (1) pernambuk, (2) konjskomeso, (3) brazil in (4) kačji les. Les smo anatomsko preiskali ter določili vrste: (1) Guilandina echinata (pernambuk, pau brazil, brazil), (2) Manilkara bidentata (massaranduba, konjsko meso), (3) Shorea laevis (balau, bangkirai), (4) Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis (Schlangenholz, snakewood, kačji les). Identifikacija je v treh (1, 2 in 4) od štirih primerovpotrdila lesno vrsto, kot jo je navedel dobavitelj lesa. Preiskane lesne vrste pernambuk, konjsko meso in kačji les (1, 2 in 4) iz južne Amerike imajo skupne naslednje lastnosti: fino teksturo, temno obarvano jedrovino, dekorativen videz, visoko gostoto, visoko trdnost, dobro dimenzijsko stabilnost in dobre obdelavnostne lastnosti, posebno struženje in površinsko obdelavo. Vse so zelo cenjene za godalne loke, za najboljšega pa velja les pernambuka. Les balau iz Azije ima slabše lastnosti in ni tipična lesna vrsta za loke. Razlike v zgradbi lesa preiskanih vrst so najverjetneje vzrok za razlike v kvaliteti končnega izdelka. Podajamo opis izdelave lesenega loka, opis lesnih lastnosti in pomen pravilne identifikacije in poimenovanja lesa.
Keywords: godalni lok, pernambuk, Guilandina echinata syn. Caesalpina echinata, massaranduba syn., konjsko meso, Manilkara bidentata, kačji les, Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis, balau, Shorea laevis, anatomija lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4889; Downloads: 2006
.pdf Full text (1,49 MB)

12.
Use of different growth paramaters of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) to study tree response to climate
Tom Levanič, Risto Jalkanen, Jožica Gričar, M. Gagen, Primož Oven, 2006, original scientific article

Abstract: In the paper, potential analysis of various growth parameters of Norway spruceare introduced at the macro and micro levels. Dendroecological measurements give information as to xylem growth ring widths, their density and content of stable isotopes in the xylem growth rings. Needle trace method of the terminal annual shoot allows retrospective view into needle density ofthe terminal annual shoot and consequently reconstruction of the several parameters linked to the needles and air pollution. Using pinning method, it is possible to follow intra-annual dynamics of the radial growth of trees at the cellular level and furthermore investigate the effect of climatic factorson cambial activity.
Keywords: Norway spruce, multiproxy analysis, dendroecology, pinning, needle trace method
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4295; Downloads: 1778
.pdf Full text (4,90 MB)

13.
Sezonska dinamika ksilogeneze in floemogeneze pri navadni jelki (Abies alba Mill.)
Jožica Gričar, Primož Oven, Katarina Čufar, 2005, original scientific article

Abstract: Preučili smo dinamiko nastajanja ksilemskega in floemskega letnega prirastnegaplašča oz. branike pri navadni jelki (Abies alba) v rastni sezoni 2003. Vzorce floema, kambija in ksilema smo vsak teden vzeli iz dveh navideznozdravih odraslih jelk. Raziskave s svetlobnim mikroskopom so pokazale, da se je na floemski strani začela diferenciacija enega do dveh slojev floemskih derivatov še pred začetkom kambijeve aktivnosti. Kambijeva delitvena aktivnost se je začela hkrati na ksilemski in floemski strani v začetku maja. Kambijeva aktivnost se je zaključila konec avgusta. Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa je potekala do konca oktobra, floemskih celic pa do konca septembra. Število celic, nastalih na ksilemski strani, je bilo večje kot na floemski. Zdi se, da je bila po obodu drevesa širina ksilemske branike bolj variabilna od floemske.
Keywords: navadna jelka, Abies alba Mill., kambij, ksilem, floem, traheide, sitaste celice, diferenciacija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4241; Downloads: 1775
.pdf Full text (822,96 KB)

14.
Arboristični vidiki snegoloma v mestni občini Ljubljana v zimi 1999
Lena Marion, Niko Torelli, Primož Oven, 2005, original scientific article

Abstract: V začetku februarja 1999 je sneg poškodoval veliko dreves v Mestni občini Ljubljana. Od 624 dreves, zajetih v naši raziskavi, je bilo kar 195 (31 %) poškodovanih zaradi snega. V povprečju smo zabeležili 1,7 odloma na drevo. Poškodovanih je bilo 17 drevesnih vrst. Najpogosteje zastopane so bile Aesculus hippocastanum L., Betula pendula ROTH. in Salix x sepulcralis SIMONK.Razkroj lesa je bil najpogostejša napaka na mestu odloma. Praviloma se je pojavljal v kombinaciji z vraslo skorjo in bližnjo mehansko poškodbo. Na mestu odloma je bil razkroj zabeležen pri 87 % vej in vrhov premera nad 20 cm.Raziskava je pokazala, da neugodne rastne posebnosti drevesa ter razkrojni procesi v lesu odločilneje vplivajo na lomljenje vej kot sama drevesna vrsta. Odlomljeni deli polovice v snegolomu poškodovanih dreves so ovirali promet alipa povzročili materialno škodo. Z opravljanjem rednega nadzora varnostnega stanja dreves bi bilo mogoče pravočasno odkriti in odstraniti potencialno nevarna drevesa ali njihove dele. Raziskava kaže na nujno uvedbo sistemskega varnostnega nadzora in nege urbanega drevja v Ljubljani.
Keywords: arboristika, urbano drevje, snegolom, odlom, razkroj, vrasla skorja, Ljubljana
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4487; Downloads: 1958
.pdf Full text (10,06 MB)

15.
Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje debla
Jožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004, original scientific article

Abstract: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Keywords: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4532; Downloads: 2006
.pdf Full text (1,85 MB)

16.
Zgradba reakcijskih con pri bukvi (Fagus sylvatica L.)
Primož Oven, Martin Zupančič, Maks Merela, Niko Torelli, 2004, original scientific article

Abstract: Pri bukvi (Fagus sylvatica L.) smo raziskovali mejne kompartmentalizacijske plasti izvotljenih ter razkrajajočih se debelnih sredic. Mejne plasti pri vsehpreiskanih drevesih anatomsko ustrezajo reakcijskim conam in ne bariernim conam kot jih predpostavlja model CODIT. V osrednjem delu reakcijske cone so bile traheje intenzivno okludirane z gumoznimi snovmi in suberiziranimi tilami. Lumni trakovnega in aksialnega parenhima, vlaknastih traheid in vse pikenjske odprtine so bili zapolnjeni z netopnimi depoziti. Za notranji del reakcijskih con je značilen razkroj celičnih sten in depozitov, suberizirane strukture pa so ostale nespremenjene. Pri reakcijskih conah, ki mejijo neposredno na duplino, je ta del manjkal, na površini reakcijske cone v duplini so vidna trosišča gliv. Povečana količina škroba v parenhimskih celicah in različne razvojne faze til v zunanjem delu reakcijske cone kažejo na aktivne kompartmentalizacijske procese. Aktivna obrambna in pasivna zaščitna funkcija reakcijskih con v živem drevesu sta podrobneje analizirani.Compartmentalization boundary layers surrounding hollow and decaying stem cores were investigated in beech (Fagus sylvatica L.). In all investigated trees, boundary layers corresponded anatomically to the reaction zones and notto the barrier zones as proposed by the CODIT model. In the central part ofreaction zones, vessels were heavily occluded with deposits of gums and suberised tyloses, whereas the lumina of ray and axial parenchyma, fibre tracheids and all pit apertures were filed with insoluble deposits. The inner part of reaction zones exhibited decay of cell walls and deposits, leaving suberized structures intact. This part was absent in the reaction zones bordering directly on the hollow, although fungal fruit bodies were present onthe surface of the reaction zone. Increased amount of starch grains and different growing stages of tyloses in the outer part of reaction zones indicated active compartmentalization processes. The paper discusses in detailthe active defensive and passive protective function of reaction zones in the living trees.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica L, razkroj, izvotlitvena drevesa, dupline, kompartmentalizacija, reakcijska cona
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4433; Downloads: 1929
.pdf Full text (2,20 MB)

17.
Odziv drevesnih tkiv na poškodbe in infekcijo
Primož Oven, 1998, review article

Keywords: živa skorja, odziv, ligno-suberinska plast, nekrofilaktični periderm
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4305; Downloads: 1802
.pdf Full text (1,94 MB)

18.
Odziv drevesnih tkiv na poškodbe in infekcijo 2. kambijeva cona
Primož Oven, 1999, review article

Abstract: Odziv kambijeve cone na poškodovanja in infekcijo je kompleksen prostorski in časovni proces nastajanja zaščitnih tkiv in regeneracije sistema sekundarnih vaskularnih tkiv. Odziv na robu rane vključuje razvoj kalusa, nastanek primarne zaščitne ligno-suberinske plasti in novega periderma na površini kalusa ter novega vaskularnega kambija v osrednjem delu kalusa. Z aktivnostjo novega vaskularnega kambija se prične proces preraščanja rane. Barierna cona (CODIT) je specializirano zaščitno tkivo, ki nastaja distalno od roba rane kot odziv kambijeve cone, ki je `e obstajala v trenutku poškodovanja. Obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na variabilnost odziva.
Keywords: les, mehanska poškodba, kambijeva cona, ranitev, odziv, kalus, ligno-suberinska plast, nekrofilaktični periderm, barierna cona, poranitveni les, preraščanje rane
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4487; Downloads: 1863
.pdf Full text (1,31 MB)

19.
Search done in 0.21 sec.
Back to top