Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Ida Jelenko Turinek) .

1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Spatial genetic structure of European wild boar, with inferences on late-Pleistocene and Holocene demographic history
Joost F. de Jong, Laura Iacolina, Herbert H. T. Prins, Pim van Hooft, Richard Crooijmans, Sip E. van Wieren, Joaquin Vicente Baños, Eric Baubet, Seán Cahill, Eduardo Ferreira, Ida Jelenko Turinek, Boštjan Pokorny, 2023, original scientific article

Abstract: European wildlife has been subjected to intensifying levels of anthropogenic impact throughout the Holocene, yet the main genetic partitioning of many species is thought to still reflect the late-Pleistocene glacial refugia. We analyzed 26,342 nuclear SNPs of 464 wild boar (Sus scrofa) across the European continent to infer demographic history and reassess the genetic consequences of natural and anthropogenic forces. We found that population fragmentation, inbreeding and recent hybridization with domestic pigs have caused the spatial genetic structure to be heterogeneous at the local scale. Underlying local anthropogenic signatures, we found a deep genetic structure in the form of an arch-shaped cline extending from the Dinaric Alps, via Southeastern Europe and the Baltic states, to Western Europe and, finally, to the genetically diverged Iberian peninsula. These findings indicate that, despite considerable anthropogenic influence, the deeper, natural continental structure is still intact. Regarding the glacial refugia, our findings show a weaker signal than generally assumed, but are nevertheless suggestive of two main recolonization routes, with important roles for Southern France and the Balkans. Our results highlight the importance of applying genomic resources and framing genetic results within a species’ demographic history and geographic distribution for a better understanding of the complex mixture of underlying processes.
Keywords: spatial genetic structure, European wild boar, demographic history
Published in DiRROS: 03.02.2023; Views: 305; Downloads: 184
.pdf Full text (2,41 MB)
This document has many files! More...

2.
3.
4.
Reproductive potential of Roe Deer (Capreolus capreolus L.) : review of the most important influential factors
Katarina Flajšman, Ida Jelenko Turinek, Helena Poličnik, Boštjan Pokorny, 2013, original scientific article

Abstract: Evropska srna (Capreolus capreolus L.) je v Sloveniji in tudi drugod po Evropi najpomembnejša lovsko-upravljavska vrsta. Učinkovito upravljanje populacije lahko zagotovimo le na podlagi dobrega poznavanja njene ekologije in osnovnih populacijskih parametrov, ki vplivajo na populacijsko dinamiko vrste. Za čim boljše adaptivno upravljanje s srnjadjo, vključno z ustreznim načrtovanjem poseganja v populacije, je poleg kazalnikov, ki se že uporabljajo v kontrolni metodi, zelo želeno tudi poznavanje variabilnosti razmnoževalnega potenciala, tj. stopnje oplojenosti samic, velikosti legel in spolnega razmerja zarodkov. Dejavniki, ki vplivajo na razmnoževalni potencial vrste, so lahko individualni (še zlasti fenotip samic, tj. velikost, telesna masa, fizična kondicija), populacijski (npr. populacijske gostote, demografskastruktura, socialni stres, genetske značilnosti) in okoljski (kakovost habitata, vremenske razmere, medvrstne interakcije itn.). Dejanski razmnoževalni potencial je posledica naštetih vplivnih dejavnikov in delovanj med njimi, zato se med različnimi populacijami in okolji močno razlikuje. V prispevku je predstavljen pregled evropskih raziskav o vplivu različnih dejavnikov na oplojenost in razmnoževalni potencial srnjadi. Z naraščanjem gostote populacije se praviloma zmanjšuje stopnja oplojenosti samic, prav tako pa se zmanjšuje tudi število mladičev na posamezno srno. Na velikost legla vpliva tudi telesna masa, in sicer se z večanjem telesne mase samic število mladičev na posamezno samico zvišuje. Pri raziskavah vpliva telesne mase na spolno razmerje mladičev pa so različni avtorji prišli do nasprotujočih se rezultatov. Vpliv starosti se kaže v velikosti legla, saj raziskave kažejo na to, da imajo primiparne samice praviloma manjša legla kot odrasle, upad rodnosti pa je povezan tudi s staranjem osebkov. Srnjad iz severnih območij (Skandinavija) ima praviloma večjo telesno maso in posledično tudi večja legla kot srnjad iz južnih območij (npr. Italija, Španija), kar kaže tudi na pomen življenjskega prostora pri reprodukciji srnjadi. Pri nas srnjad živi v širokem gradientu okoljskih dejavnikov in je udeležena tudi v specifičnih medvrstnih interakcijah, ki jih dosedanje raziskave, opravljene v tujini, ne vključujejo. Domače raziskave bi bile dobrodošle, poleg tega pa imamo v Sloveniji tudi izjemne podatkovne baze o odstrelu, masah, spolni in starostni strukturi srnjadi, ki zagotavljajo odlične predpogoje za še boljše razumevanje vplivnih dejavnikov na variabilnost prirastka srnjadi v srednjeevropskem prostoru.
Keywords: evropska srna, srnjad, razmnoževalni potencial, oplojenost srn, zarodki, razmerja mladičev
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5144; Downloads: 2671
.pdf Full text (835,22 KB)

5.
6.
Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni Sloveniji
Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Boštjan Pokorny, 2010, original scientific article

Abstract: Povečane koncentracije fluoridov v okolju negativno vplivajo na številne živalske vrste; ena najbolj vidnih posledic je nepravilni razvoj trdih zobnih tkiv oz. zobna fluoroza. Z ocenjevanjem stopnje zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti iz vzhodne Slovenije v 10 lovsko-upravljavskih območjih leta 2007 (n = 7.158), izvedbo statističnih analiz v rastrskem GIS okolju z razmeroma veliko prostorsko ločljivostjo (1 km2) ter s kartografskim prikazom smo želeli: (i) ugotoviti razlike v pojavnosti in stopnji zobne fluoroze pri srnjadi različnih območij vzhodne Slovenije; (ii) določiti vpliv glavnih virov emisij na stopnjo in pojavnost zobne fluoroze; (iii) določiti najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na pojavnost zobne fluoroze. Ugotovili smo, da vzhodna Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena, saj se zmerna in močna fluoroza pojavljata pri manj kot 1 % vzorcev; 84 % vzorcev ni kazalo fluoroze. Le v okolici največjega vira fluoridov v Sloveniji (tovarna aluminija) je večje območje velike obremenjenosti okolja s flouridi. Z multivariatnimi statistikami smo ugotovili, da na pojavnost in stopnjo fluoroze vplivajo: (i) oddaljenost od največjega vira emisij (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost srnjadi (5 % pojasnjene variance); (iii) oddaljenost od najbližjega gozdnega roba (0,7 % pojasnjene variance).
Keywords: fluoridi, zobna fluoroza, srnjad, bioindikatorji, okoljski dejavniki, GIS
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4516; Downloads: 2000
.pdf Full text (1,80 MB)

7.
Bioindikacija onesnaženosti okolja s fluoridi z uporabo čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.): stanje in perspektive
Ida Jelenko Turinek, Andreja Bienelli-Kalpič, Boštjan Pokorny, 2010, review article

Abstract: Zaradi naraščajočih koncentracij fluoridov v okolju in njihove strupenosti so raziskovalci v zadnjih desetletjih razvili različne metode za ocenjevanje vpliva teh onesnažil na žive organizme. Za ugotavljanje izpostavljenosti in vplivov fluoridov na sesalce (predvsem parkljarje) se uporabljajo metode akumulacijske bioindikacije (tj. določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih) in/ali metode odzivne bioindikacije (npr. makroskopskodoločevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki kaže na vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije). Primernost čeljusti prostoživečih prežvekovalcev (zlasti srnjadi) kot bioindikatorjev onesnaženosti potrjuje v preteklosti ugotovljeni obstoj močnih pozitivnih soodvisnosti med koncentracijami fluoridov v okolju in: (i) vsebnostjo fluoridov v čeljustih srnjadi/jelenjadi; (ii) stopnjo zobne fluoroze obeh omenjenih vrst. Uporaba čeljusti v bioindikacijske namene je primerna tudi z logističnega in stroškovnega vidika, saj se čeljusti parkljarjev v marsikateri državi sistematično zbirajo z namenom kognitivnega in kontroliranega upravljanja s populacijami. Zaradi tega so dostopne v velikem številu, praviloma z vsemi potrebnimi atributnimi in geografskimi podatki o posameznem uplenjenem osebku. Slednje omogoča izvedbo veliko-površinskih (a prostorsko zelo natančnih), cenovno ugodnih in zanesljivih biomonitoringov onesnaženosti okolja s fluoridi, ki smo jih leta 2008 uvedli tudi v Sloveniji.
Keywords: bioindikacija, srnjad, fluoridi, zobna fluoroza, spodnje čeljusti, kočniki
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4672; Downloads: 1956
.pdf Full text (910,08 KB)

8.
Reproductive potential of Roe deer in Slovenia
Katarina Flajšman, Ida Jelenko Turinek, Boštjan Pokorny, 2014, original scientific article

Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2797; Downloads: 949
.pdf Full text (136,07 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.28 sec.
Back to top