111. Raziskovalno delo kot del javne gozdarske službeNike Krajnc, Primož Simončič, Lado Kutnar, Daniel Žlindra, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Hojka Kraigher, Gregor Božič, Mitja Skudnik, Matevž Triplat, 2019, professional article Abstract: Skladno z Zakonom o gozdovih del Javne gozdarske službe (JGS) opravlja tudi Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Aktivnosti JGS na GIS so usmerjene predvsem v strokovno podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu za gozdove Slovenije. Področja dela JGS / GIS so naslednja: spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, usmerjanje in strokovno vodstvo poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove, strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti, razvoj informacijskega sistema za gozdove, priprava strokovnih podlag za opravljanje del v gozdovih. GIS v okviru JGS opravlja tudi javna pooblastila. V 25 letih obstoja JGS/GIS so se nabrali številni dosežki ter za slovensko gozdarstvo pomembni rezultati. V prispevku predstavljamo poudarke JGS/GIS, za katere menimo, da so aktualni in zanimivi za strokovno javnost.
Keywords: gozdarstvo, javna gozdarska služba, raziskovalna dejavnost, Gozdarski inštitut Slovenije, javna gozdarska služba
Published in DiRROS: 16.11.2019; Views: 2611; Downloads: 716
 Full text (566,80 KB) |
112. |
113. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot : stanje in priporočila za njihovo izboljšanje : sintezno poročilo o primernosti osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enotMarko Kovač, Špela Planinšek, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, final research report Keywords: gozdarstvo, gozdnogospodarski načrti, gozdnogospodarske enote, sistemi načrtovanja, Slovenija
Published in DiRROS: 29.01.2019; Views: 2645; Downloads: 837
Full text (1,26 MB) |
114. Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in SerbiaMarina Katanić, Saša Orlović, Tine Grebenc, Marko Bajc, Saša Pekeč, Milan Drekić, Hojka Kraigher, original scientific article Abstract: Norway spruce (Picea abies Karst.) reaches its southernmost limit in the mountainous regions of south Serbia and Bulgaria. The species is a regionally important timber species for the wood industry and a significant host for various ectomycorrhizal fungi, including edible species. We analysed ectomycorrhizal community and fine root parameters of high continental / subalpine Norway spruce stands at three sites (Stara planina, Kopaonik, Tara) located in protected areas in Serbia. In addition, we assessed the potential effects of altitude and growing season on the ectomycorrhizal diversity and fine root parameters. Using standardised sampling in combination with morpho-anatomical and molecular identification of ectomycorrhizae, we recorded 29 different anatomorphotypes. None of the identified fungi belonged to commercial edible fungal species. Compared to other Norway spruce ectomycorrhiza studies in central Europe, sites in Serbia exhibited lower species diversity and different dominant species composition, with Cenococcum spp. and Russula spp. as the dominant ectomycorrhizal fungi. A number of ectomycorrhizal types and the value of the species richness index differed between Stara planina and Tara in the autumn, but the influence of site and season on the studied diversity indices was not significant. The total number of fine roots increased in the spring, while percentage of vital ectomycorrhizal root tips increased in the autumn. This study was the first examination of Norway spruce ectomycorrhizal communities at the edge of the natural geographical range of the species.
Keywords: ectomycorrhiza, Picea abies Karst, community structure, fine roots
Published in DiRROS: 22.01.2019; Views: 2635; Downloads: 1563
Full text (553,32 KB)
This document has many files! More... |
115. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Vzhodno Pohorje (2016-2025)Marko Kovač, Špela Planinšek, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pohorje, Slovenija
Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2472; Downloads: 89 |
116. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Pokljuka (2016-2025)Marko Kovač, Lado Kutnar, Špela Planinšek, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pokljuka, Slovenija
Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2232; Downloads: 88 |
117. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Idrija II (2018-2027)Špela Planinšek, Marko Kovač, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Idrija, Slovenija
Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2689; Downloads: 110 |
118. |
119. Genetic diversity of core vs. peripheral Norway spruce native populations at a local scale in SloveniaMarjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, original scientific article Abstract: We investigated the levels of genetic diversity and population differentiation among core and peripheral populations of Norway spruce along an altitudinal gradient (from inversions to upper tree line) using isoenzymes (ISO) and nuclear simple-sequence repeats (SSR) markers on overlapping set of populations. Twenty-seven to seventy trees from 11 and 7 populations were genotyped with isoenzymes and SSRs, respectively. The results partially conform to the expectations of the central-peripheral hypothesis (CPH) and are consistent for both marker sets. Genetic differentiation among peripheral populations was low but significantly different from zero (FST-ISO = 0.013, FST-SSR = 0.009) and higher than that among core populations (FST-ISO = 0.007, FST-SSR = 0.005), conforming to central peripheral hypothesis. Contrastingly, levels of genetic diversity assessed by both richness and equitability measures did not significantly differ between peripheral and core populations (AR-ISO = 2.20 vs. 2.14, AR-SSR = 17.16 vs. 17.68, HE-ISO = 0.183 vs. 0.185, and HE-SSR = 0.935 vs. 0.935 for peripheral and core populations, respectively).
Keywords: central peripheral hypothesis, Picea abies (L.) Karst., genetic diversity, genetic differentiation, upper tree line, inversion
Published in DiRROS: 07.05.2018; Views: 8005; Downloads: 1748
Full text (561,16 KB)
This document has many files! More... |
120. Identifikacija izvora gozdnega reprodukcijskega materiala bukve s pomočjo molekularnih metodMarjana Westergren, Marko Bajc, Domen Finžgar, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, original scientific article Abstract: Od kakovosti in izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) bodo odvisni genetska pestrost, struktura, preživetje in uspevanje sadik ter končno uspevanje in odpornost bodočega gozda. Zato mora Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na podlagi javnega pooblastila po Zakonu o gozdovih in zahtev zakonodaje o GRM preveriti njegov izvor pred izdajo glavnega spričevala ali na zahtevo inšpektorata kadarkoli v času trženja in uporabe. Uporaba molekularnih metod pripomore k vedenju o izvoru in genetski kakovosti GRM. GIS kontinuirano razvija znanje, infrastrukturo, gensko banko in molekularne baze podatkov za izvajanje opisanih testov. Zaradi suma o (načrtno) napačni navedbi izvora GRM, nabranega jeseni 2016 iz vsaj enega semenskega objekta, smo v predstavljeni študiji analizirali izvor in genetsko pestrost GRM iz štirih semenskih objektov bukve (Fagus sylvatica L.), v katerih je bilo seme nabrano v istem letu, ter drugih vzorcev iz Slovenske gozdne genske banke, skupaj petnajst. Za analize smo uporabili jedrne mikrosatelite, šestnajst lokusov, ki jih na GIS uporabljamo rutinsko. S tehničnega vidika so se izbrani markerji izkazali za primerne za identifikacijo posameznikov, oceno genetske pestrosti in identifikacijo domnevnega izvora. Zaradi možnosti mešanja vzorcev, pridobljenih s tal, in tehničnih potreb bomo v prihodnosti za potrebe rekonstrukcije genotipa semenskega drevesa analizirali vsaj dvanajst semen na drevo. Genetska pestrost manjših vzorcev je bila značilno manjša od tiste v velikih vzorcih. Opozarjamo, da je GRM nujno treba nabirati najmanj z v odobritvi semenskega objekta predpisanega števila dreves, da zagotovimo ustrezno veliko genetsko pestrost GRM, ki ga sadimo v gozdove. Metode razvrščanja posameznikov na podlagi Bayesove verjetnosti in filogenetska drevesa so pravilno določili izvor referenčnih vzorcev, medtem ko je bila resolucija analize glavnih komponent manjša. Vse metode, uporabljene za identifikacijo domnevnega izvora vzorcev semena, so nedvoumno pokazale, da vzorec TURs ni bil nabran v sestoju TUR, različen je tudi od preostalega analiziranega genofonda bukve v Sloveniji.
Keywords: Fagus sylvatica, gozdni reprodukcijski material, identifikacija izvora, genetska pestrost, mikrosateliti, analiza starševstva, Slovenija
Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 3973; Downloads: 731
Full text (512,44 KB) |
