Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 

1 - 10 / 500
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Public preferences for the management of different invasive alien forest taxa
Anže Japelj, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, Andrej Verlič, Maarten De Groot, 2019

Povzetek: Invasive alien species (IAS) require management to mitigate their impact on ecosystems. The success of management decisions often depends on whether they are socially acceptable and to what extent people are willing to be actively involved in an early warning and rapid response system (EWRR). We administered a nation-wide public poll to assess people%s knowledge on plant, insect and fungal IAS; their perception of IAS as an environmental problem; and their support for different IAS management measures. Most respondents (76%) knew the term IAS, and more than half (62%) provided a correct definition. Species with more media attention and those that are easily visible are more frequently identified correctly. Almost all respondents (97%) support an EWRR system; however, there is heterogeneity in terms of the types of actions people approve of. Non-lethal measures garner more support than lethal ones. Gender and previous knowledge also affect the level of agreement. The willingness-to-pay question largely confirmed this, as people were divided into four classes according to their preferences for either biological, mechanical or chemical measures to control IAS; completeness and location of removal; and having an EWRR established. Mechanical removal is the most preferred treatment in two of the four classes, and complete removal is preferred over partial removal in one of the four classes. Having an EWRR is consistently supported in all classes, and removal in urban areas is preferred over removal in forestland in only one class.
Ključne besede: Early warning and rapid response system, public attitudes, management measures, alien insects, alien plants, alien fungi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2019; Ogledov: 31; Prenosov: 4
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
7.
Patterns of tree microhabitats across a gradient of managed to old-growth conditions : a case study from beech dominated forests of South-Eastern Slovenia
Kristina Sever, Thomas Andrew Nagel, 2019

Povzetek: An inventory of tree microhabitats was done in two unmanaged forests (Kobile and Ravna gora forest reserves) and one managed beech forest in SE Slovenia. The purpose of this study was to determine the influence of forest management, natural disturbances, and tree characteristics on microhabitat patterns. Forest structure and microhabitats were recorded in systematically placed plots (500 m2 in size) across each area. In total, we inventoried 849 trees on 54 plots and 1833 tree microhabitats. The results showed that forest management had no significant influence on the abundance of microhabitats per tree, but there were differences regarding microhabitat type between managed and unmanaged sites. There were substantially more microhabitats related to standing dead and live habitat trees in unmanaged forest (e.g. woodpecker cavities, insect galleries and bore holes, branch holes, dead branches and fruiting bodies of fungi), whereas in managed forests there were more tree microhabitats related to management (e.g. exposed heartwood, coarse bark, and epiphytic plants). The results also indicate that disturbance, tree diameter, vitality, and species influence the density, diversity, and occurrence of tree microhabitats.
Ključne besede: forest management, biodiversity, tree microhabitats, beech forests, old-growth, veteran tree, natural disturbance, dead wood
DiRROS - Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 110; Prenosov: 22
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjev
Katarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019

Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
DiRROS - Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 101; Prenosov: 14
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Raba krmišč pri navadnem muflonu (Ovis orientalis musimon) na Gorenjskem
Žiga Marenk, Miha Krofel, 2019

Povzetek: Navadni muflon (Ovis orientalis musimon) je danes v Sloveniji najštevilčnejša, vendar zelo slabo raziskana tujerodna vrsta parkljarjev. Tudi drugod po Evropi so raziskave te vrste redke, še zlasti glede rabe krmišč, čeprav je dopolnilno krmljenje pogosta praksa v mnogih državah. V pričujoči raziskavi smo s pomočjo avtomatskih kamer ugotavljali sestavo tropov muflonov, ki so obiskovali pet zimskih krmišč na Gorenjskem. Spremljali smo tudi cirkadiano dinamiko obiskov krmišč ter pojavljanje drugih vrst divjadi pri krmiščih. Povprečna velikost tropov muflonov je znašala 3,5 živali; najpogosteje so krmišča obiskovale samice z mladiči. Zabeležili smo dva viška obiskov krmišč, in sicer okoli sončnega vzhoda in zahoda. Krmišča za muflone je obiskovalo še šest drugih vrst divjadi, med katerimi je bil najdominantnejši navadni jelen (Cervus elaphus). Spremljanje krmišč z uporabo avtomatskih kamer se je izkazalo za učinkovit način spremljanja populacije muflonov in njihove rabe krmišč.
Ključne besede: muflon, Ovis orientalis musimon, krmljenje, krmišča, socialni sistem, struktura tropov, cirkadiana aktivnost, medvrstne interakcije, foto-pasti, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 105; Prenosov: 14
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Reliefne značilnosti tal in objedanje mladja s strani velikih rastlinojedih parkljarjev v jelovo-bukovem gozdu
Dušan Roženbergar, Robert Klevišar, Jurij Diaci, 2019

Povzetek: Veliki rastlinojedi parkljarji (VRP) različno vplivajo na razvoj gozdnih ekosistemov. Eden izmed najbolj negativnih vplivov, ki ga imajo na dolgoročni razvoj gozdov, je posledica kroničnega čezmernega objedanja mladja. Namen raziskave je bil s pomočjo analize objedanja v delu dinarskih jelovo-bukovih gozdov ugotoviti, kakšen vpliv na intenzivnost objedanja imajo habitatne značilnosti prostora in relief. Povprečna objedenost mladja je bila 70 %, analiza višinske strukture mladja pa je pokazala, da ni prehajanja gorskega javorja in jelke v zgornje višinske plasti. Potrdili smo vpliv stopnje kritja za VRP in reliefa na stopnjo objedenosti. Največ poškodb smo zabeležili na grebenih in v vrtačah. Glede na rezultate naših analiz v prihodnje v jelovobukovih gozdovih na območju naše raziskave ne bo mogoče zagotoviti primesi jelke in gorskega javorja v zgornjih sestojnih položajih. Če želimo v tem delu Slovenije vzgojiti pestre gozdove, bo poleg gozdno-gojitvenega ukrepanja nujno nadaljevanje intenzivnega gospodarjenja z VRP v smislu zmanjševanja njihovih gostot.
Ključne besede: objedanje, gojenje gozdov, veliki rastlinojedi parkljarji, relief, pomlajevanje, Abies alba, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus
DiRROS - Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 110; Prenosov: 15
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh