Prehrana v paliativni medicini : ko sita vrana lačni ne verjame
Odločitev o izvajanju ali opustitvi postopkov, s katerimi vzdržujemo ali podaljšujemo življenje, je vedno težka. Številne razprave, smernice, priporočila etičnih odborov oz. komisij so do neke mere opora ali moralni kompas, vendar pa zdravnik na koncu vedno ostane razpet med stroko, bolnikom, vestjo in svojci. Priporočila, ki veljajo za kritično bolne, pogosto težko prenesemo v okvir terminalno bolnih. Večinoma vključujejo bolj agresivne ali »herojske« postopke, npr. umetno ventilacijo ali hemodinamsko podporo. S hidracijo in umetno prehrano skušamo zadovoljiti predvsem dve osnovni življenjski potrebi, žejo in lakoto. In v tej luči ju večinoma obravnavamo bolj kot postopka za lajšanje trpljenja, ne pa kot postopka za vzdrževanje življenja
The decision to withhold life sustaining measures is always difficult. Countless discussions, suggestions, recommendations by ethical committees offer some support or moral compass in making these decisions; however, in the end, one always finds himself torn between one's own conscience, patient, patient's family and science. The guidelines that apply to critically ill rarely apply to palliative care. Artificial hydration and nutrition primarily attempt to satisfy basic human needs for food and drink. As such they are often regarded as easing suffer rather than sustaining life.
by Authors
2009
2018-08-31 13:35:28
1060
Jernej
Benedik
70
UDK
4
616-006.6:615.874
ISSN pri članku
9
1408-1741
URN
14
URN:NBN:SI:doc-PH9CLUUQ
COBISS_ID
3
848507
OceCobissID
13
65324032
RAZ_Benedik_Jernej_i2009.pdf
231461
Predstavitvena datoteka
2018-08-31 13:35:29