Poškodbe kolena delimo na: poškodbe vezi kolena, raztrganine meniskusa in zlome kostnih struktur kolena.Led in kompresijski povoj omilita bolečino in oteklino pri poškodbi vezi kolena, tudi raztrgane žile se tako lažje zaprejo. Čim prej je treba poiskati zdravnika, da punktira koleno zato, da vidi, ali je v kolenu kri ali druga tekočina. Če je v kolenu kri, je to znamenje sveže poškodbe in je bolečina največkrat huda. Če pa je v kolenu pri punkciji samo prozorna tekočina, je to znamenje, da je dražena skepna ovojnica. 4

Poškodbe kolena so pogoste


V kolenskem sklepu se stikajo stegnenica, piščal in pogačica. Kosti v kolenu so tam, kjer se stikajo, gladke in prevlečene s sklepnim hrustancem. Med sklepnima površinama je sklepna špranja, ki je povsem izpolnjena s sklepno mažo. Sklepna maža prehranjuje sklepni hrustanec in maže sklepne površine. Sklepni prostor neprodušno zapira sklepna ovojnica, ki jo sestavljata zunanja in notranja plast. Zunanja plast je stkana iz čvrstega veziva in ob narastišču na kost prehaja v pokostnico. Notranja plast (sinovialna opna) je iz rahlega veziva in izloča sklepno mažo. Sklepno ovojnico navadno krepijo močne vezi iz čvrstega veziva. Neskladnost sklepnih površin golenice in stegnenice izravnavata polmesečasta hrustančna vložka (meniskus lateralis in meniskus medialis). Pogačica je vložena v kito četveroglave iztezalke kolena, ki je kot pogačnična vez pripeta na golenično grčavino. Sklepna ovojnica je široka in ohlapna. Mečnična stranska vez veže kot krepak vezivast konopec zunanji kondil golenice z glavico mečnice. Sklep krepita stranske vezi (ligamenta collateralia). V sklepu povezujeta stegnenico in golenico križne vezi (ligamenta cruciata), ki sta postavljeni tako, da je pri vsakem položaju sklepa ena napeta.

DELITEV POŠKODB

Poškodbe kolena delimo na:

  • a) poškodbe vezi kolena
  • b) raztrganine meniskusa
  • c) zlome kostnih struktur kolena

Najpogostejše poškodbe vezi kolena so izvini kolenskih vezi (distorzije), ki jih delimo po težavnosti poškodbe na lahke (I. stopnja), srednje močne (II. stopnja) in hude (III. stopnja). V I. stopnji so vezi raztegnjene do 5 % elastične rezerve. Vezi večidel ostanejo nepoškodovane. Pri mikroskopskem pregledu so vidne miniaturne raztrganine manjšega števila fiber. Pri tem je lokalno čutiti občutljivost za pritisk, ni pa nobene nestabilnosti.
Pri II. stopnji poškodb se raztrga več fiber z večjimi raztrganinami in krvavitvami različnih razsežnosti. Neprekinjenost vezi je ohranjena, moč je zmanjšana, stabilnost ohranjena. Pri III. stopnji poškodbe so vezi popolnoma raztrgane. Neprekinjenosti ni več. V tem primeru se popolnoma izgubi funkcija vezi in sklep je ob stabilnost. Pri III. stopnji poškodb križnih vezi se nestabilnost sklepa lahko stopnjuje kot majhna (+), srednja (++), ali huda (+++) nestabilnost, glede na možnost pomika golenice proti stegnenici pri pregledovanju nestabilnosti z različnimi testi za nestabilnost.
Izjemno pomembno je, da poškodovani pove mehanizem poškodbe ali se je oteklina pojavila takoj ali pozneje in ali je že prej imel kakšno poškodbo istega kolena. Poškodovani navaja, odvisno od stopnje poškodbe, da je čutil nekak pok oziroma raztrganje ali pretrganje prizadetega kolena, zlasti pri hujših poškodbah sprednje križne vezi, vendar se ta občutek kaže tudi pri poškodbah notranje kolateralne vezi ali meniskusov. Poškodovanec pogosto navaja tudi, da se je koleno hotelo izpahniti oziroma da se je izpahnilo; to kaže na pretrganje meniskusa ali sprednje križne vezi. Oteklina, ki je nastala v 12 do 24 urah, je najverjetneje nastala zaradi izliva krvi, najpogosteje (v 85 %) zaradi pretrgane sprednje križne vezi. Oteklina, ki je nastala v kolenu po daljšem presledku, kaže na draženje sklepne ovojnice in najverjetneje na manj hudo poškodbo (npr. na raztrganje meniskusa). Če pa se oteklina pojavi takoj po poškodbi, je najverjetneje vzrok v zlomu kosti, najpogosteje ob kondilu stegnenice. Če poškodovani športnik začuti raztrganje oziroma pok v kolenu in ni sposoben več igrati ter nastane oteklina postopno v približno 24 urah, je v 90 % verjetno, da je bila raztrgana sprednja križna vez.
Led in kompresijski povoj omilita bolečino in oteklino pri poškodbi vezi kolena, tudi raztrgane žile se tako lažje zaprejo. Čim prej je treba poiskati zdravnika, da punktira koleno zato, da vidi, ali je v kolenu kri ali druga tekočina. Če je v kolenu kri, je to znamenje sveže poškodbe in je bolečina največkrat huda. Če pa je v kolenu pri punkciji samo prozorna tekočina, je to znamenje, da je dražena skepna ovojnica. Zdravljenje je odvisno od tega, kakšna je poškoda in na kateri strani je. Poškodbe I. in II. stopnje zdravimo konservativno, s počitkom, z ledom, elastičnim povojem in z zgodnjo rehabilitacijo. Tudi osamljeno poškodbo notranje stranske vezi II. stopnje zdravimo konservativno; mavec za 4 do 5 tednov brez obremenjevanja. Pri poškodbi sprednje križne vezi je zdravljenje odvisno od tipa poškodbe in stopnje nestabilnosti. Če je poškodba sprednje križne vezi združena z večjo okvaro (lezijo medialnih vezi), sta zgodnja kirurška reparacija in rekonstrukcija priporočljivi. Pri osamljeni poškodbi sprednje križne vezi je kirurška rekonstrukcija priporočljiva pri mladih in aktivnih športnikih. Preprosti šivi sprednje križne vezi ne zagotavljajo dobre stabilnosti zaradi slabe vaskularizacije vezi in ne zagotavljajo dobrega funkcionalnega zdravljenja. Zato se uporabljajo različne plastike. Navadno se vzame osrednja tretjina patelarne vezi, s katero se nadomesti sprednja križna vez. Pri vseh tehnikah je pooperativna rehabilitacija izjemno pomemba.
Z rehabilitacijo po poškodbah oziroma operacijah kolena naj bi dosegli normalno aktivno in pasivno gibljivost sklepa ter popolno nebolečnost in dobro stabilnost. Če se to ne doseže, so potrebne kolenske opornice (ortoze).

RAZTRGANINE MENISKUSA

Meniskusa sta fibrozno-hrustančni strukturi, polmesečasti po obliki, trikotni v prečnem prerezu. Sta znotraj kolena: eden je notranji, drugi zunanji. Poglavitna funkcija meniskusov je, da izpolnita oziroma zravnata veliko neskladnost med stegnenico in golenico. Poleg tega razporejata pritiske s stegnenice na golenico, absorbirata sklepne strese, prispevata k sklepni stabilnosti, k oskrbi in prehrani sklepnih površin in porazdeljujeta sinovialno tekočino čez ves sklep. Kot druge fibrozno-hrustančne strukture je telo meniskusa brez žil. Prehranjuje se s sinovialno tekočino, ki kroži znotraj sklepa. Le periferni del meniskusa ima nekaj žil. Odstranitev meniskusa zmanjša stik med stegnenico in golenico in poveča obremenitev sklepnih površin. Zato ni čudno, da po odstranitvi meniskusa lahko nastanejo degenerativne spremembe sklepnih površin in artroza kolena. Avtorji poročajo, da se to pokaže razmeroma zgodaj že pri polovici operiranih bolnikov. Diagnoza raztrganine meniskusa je ponavadi dokaj lahka, vendar ne v vseh primerih. Izjemno pomembna je anamneza, predvsem nastanek poškodbe. Največkrat se meniskus raztrga pri določenih gibih, zlasti pri učvrščenem podplatu oziroma pri učvrščeni nogi in pri upognjenem kolenu, pri zasuku. Pri tem nastane močnejša bolečina v območju sklepne špranje. Pozneje je v kolenu tudi izliv. Človek ima pri poškodbi občutek kot, da bi se mu koleno hotelo izpahniti. Zlasti so pomembne zagozditve v območju kolena, ko se raztrganina meniskusa zagozdi med stegnenico in golenico, da koleno ni moč iztegniti. Če takšna zagozditev nastane v kolenu ali se ponavlja, je potrebno operativno zdravljenje. Pri pregledu je značilno, da izzovemo preskok oziroma pok v kolenu, ko koleno stegnemo iz skrčenega položaja in ga zasukamo navzven. Poleg kliničnega pregleda je treba napraviti rtg sliko, da se izključi kakšno drugo obolenje ali poškodba. Občasno opravimo tudi računalniško tomografijo ali MRI, dokončno diagnozo pa nam postavi artroskopija v lokalni ali splošni anesteziji ali v spinalnem bloku. Po artroskopiji sta možna odstranitev raztrganega meniskusa z artroskopsko tehniko ali tudi zašitje meniskusa. Možna je tudi operativno odprta odstranitev meniskusa z majhnim rezom v območju pogačice oziroma sklepne špranje. Dandanes skušamo odstraniti čim manjši del raztrganega meniskusa, ker s tem ohranimo vsaj njegovo delno funkcijo in tako preprečujemo nastanek artroze kolena.

ZLOMI KOSTNIH STRUKTUR KOLENA

Pri poškodbah kostnih struktur kolena, pri zlomih kosti, je v anamnezi poškodba hujša. Hujši padec na koleno pri zlomih pogačice ali padec z višine pri zlomih kondilov stegnenice ali golenice. Vedno se pojavi precej huda bolečina in takojšen izliv v koleno. Pri punkciji dobimo kri. Zdravljenje je vedno operativno. Pomembno je, da se rekonstruira zlom v anatomskem položaju, kajti vsaka neravnost v kostnih strukturah kolena lahko zgodaj povzroči degenerativne spremembe.
Ob hudih poškodbah kolena, zlasti pri prometnih poškodbah, nekaterih športnih poškodbah, zlasti smučarskih in pri delovnih poškodbah, je pogosta kombinacija vseh treh oblik poškodb. V tem primeru je zdravljenje praviloma operativno, čeprav je na srečo največ poškodb kolena lahkih distorzij, ki se končajo brez posledic.

Prof. dr. Janko Popovič, dr. med.,
MEDICOM d.o.o.
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij