Rak dojk je trenutno najpogostejši rak žensk in najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah v Evropi. Po podatkih registra raka za Slovenijo je obolevnost za rakom dojk v porastu in na leto v Sloveniji na novo zboli okoli tisoč žensk. Pred to boleznijo si ne smemo zatiskati oči. Prizadevati si moramo za čim boljšo ozaveščenost vseh žensk, ne glede na njihovo starost, socialni status, izobrazbo in splošno razgledanost. Bolezen ne prizadene ženske le telesno, ampak globoko poseže v njeno čustveno življenje, odnose v službi in družini, vrednote njene samopodobe, počutje in razmišljanja. 2

Samopregledovanje dojk in opazovanje


Ženske je treba že od zgodnje pubertete naprej ozaveščati o pomenu skrbi za zdravje. Zdravje je namreč v rokah vsakega posameznika in vsak lahko zase naredi največ. Zelo pomembno je informiranje ob izobraževanju in zdravstveni vzgoji od mladosti naprej.

Prve informacije o skrbi za svoje zdravje in o pomenu samopregledovanja dojk naj bi dekleta dobila že v osnovni šoli pri zdravstveni oziroma spolni vzgoji in jih osvežila pri prvem obisku v ginekološki ambulanti. Zdravnik ginekolog naj jim na preprost način razloži zgradbo dojke ter kaj, kdaj in kako si naj dojke pregledujejo. Zelo pomembno je zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre v ginekološki ambulanti, ki naj te informacije dopolnjuje in jim izroči zloženko o samopregledovanju dojk. V zadnjem času dajemo vedno večji poudarek zdravstvenovzgojnemu delu v okviru brezplačnih individualnih učnih delavnic samopregledovanja dojk, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre. V UKC Maribor potekajo v okviru Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk že od leta 2004. Ženske se v teh učnih delavnicah naučijo pravilne tehnike samopregledovanja – seznanimo jih s pravicami s področja zgodnjega odkrivanja raka dojk, odgovarjamo na njihova vprašanja, izročimo jim zloženke o samopregledovanju dojk ter revije o raku dojk. Poseben poudarek pri zdravstvenovzgojnem delu velja ženskam, ki sodijo v skupino z večjim tveganjem za nastanek raka dojk, in vsem tistim, ki imajo ali so imele benigno ali maligno obolenje dojk.
Ženske je treba naučiti, da si zapomnijo strukturo svoje dojke. Dojka je organ oziroma žleza, ki se spreminja med vsakim menstrualnim ciklusom, med nosečnostjo, dojenjem in v menopavzi. Dojke si redno pregledujemo vsak mesec od 20. leta starosti naprej, v rodnem obdobju med 8. in 12. dnem menstrualnega ciklusa, šteto od prvega dneva krvavitve (takrat je dojka manj napeta in manj boleča), v menopavzi vedno isti dan v mesecu. Samopregled dojk zabeležimo na menstrualni koledarček. Dojke nekaterih žensk so že po naravi na otip polne vozličev ali bulic, zato je pomembno, da se navadijo na tisto, kar je zanje normalno, in da si zares zapomnijo strukturo svoje dojke. Pomembno je poznati svoje dojke, da bi lažje prepoznale morebitne spremembe na dojki. Z rednim samopregledovanjem dojk dosežemo, da vsaka ženska dobro spozna svoje telo, svoje dojke, in se bo tako spoštovala in imela rada.
Prve lahko opazijo nenavadne spremembe in imajo tudi priložnost, da takoj ukrepajo. Imajo možnost, da odkrijejo spremembo v dojki, ko je ta še majhna, in tako pripomorejo k hitrejši diagnozi, zdravljenju in rehabilitaciji. Bolezen bo za njih, njihovo okolico in družino imela manj posledic. Številne ženske odkrijejo znake bolezni same, toda iz strahu pred zdravnikom in zdravljenjem svoje težave prikrivajo in odlašajo tako dolgo, da se bolezen odkrije, ko je že napredovala. Velik poudarek pri zdravstvenovzgojnem delu je predvsem pri tem, da ženske poučimo, kaj in kdaj naj opazujejo oziroma na kaj morajo biti posebno pozorne.
Spremembe dojke, ki so lahko znamenje različnih bolezni, so: zatrdlina ali več zatrdlin v dojki, izcedek iz bradavice, ugreznjena bradavica ali koža, sprememba na koži ('pomarančasta koža'), oteklina in rdečina dojke, povečane bezgavke, vdolbina ali izboklina na dojki. Najmanj, kar lahko zdrava ženska naredi zase, je, da si sama pregleda dojke enkrat na mesec.
Pomen samopregleda dojk je v poznavanju zgradbe zdrave dojke. Z rednim samopregledovanjem in s pravilnim postopkom samopregleda se lahko vsaka ženska nauči, kakšna je zgradba dojke pod njenimi prsti, in bo tako lažje prepoznala vsako bolezensko spremembo. S časom doseže, da lahko prepozna normalno tkivo svojih dojk. V primeru, da se pojavijo nepravilnosti ali tumor, lahko dovolj zgodaj in še pravočasno odkrije morebitno bolezen. Dojk si nikoli ne pregledujemo z vrhom prstov ali z nohti, ampak z blazinicami iztegnjenih prstov oziroma s celo dlanjo, da se zajame kar se da velika površina dojke.
Dojko pretipamo v vseh smereh – krožno, vzdolž dojke in od roba dojke proti bradavici. Zajamemo tudi pazduho. Samopregled dojk mora za vsako žensko postati rutina in obveza že od zgodnje pubertete do konca življenja. Vedeti moramo, da obstajata dva osnovna koraka pri samopregledovanju dojk – najprej gledamo, nato pretipamo, tj. vizualni pregled in palpacija. Zbrano pretipamo dojko, s prsti drsimo po dojki od zunaj proti bradavici. Začnemo pod ključnico, tj. pri prsni mišici, in pretipamo vse štiri kvadrante. Na koncu pretipamo kolobar in bradavico (preverimo morebitni izcedek). Pretipamo tudi bezgavke v pazduhi. Tipljemo dovolj čvrsto, stoje in (ali) leže, pred ogledalom, pod prho ali na postelji. Pozorni smo na vsako spremembo, ki smo jo zagledali ali otipali.




Samopregledovanje dojk v petih korakih:

  • Stopimo pred ogledalo in si ogledamo, ali je na dojkah morda opazna kaka sprememba: rdečina, oteklina, ugreznjena koža ali bradavica, sprememba kože, tj. pomarančasta koža.
  • Dvignemo roke in jih položimo za glavo. Ponovno skrbno opazujemo morebitne spremembe oblike dojk oziroma spremembe kože in bradavic.
  • Roke položimo na bok, nagnemo se proti ogledalu in potisnemo ramena naprej. Ponovno si dobro ogledamo morebitne spremembe oblike dojk.
  • Dvignemo levo roko, nakar z dlanjo in prsti desne roke pretipamo dojko in tkiva v okolici, kar najlažje storimo namiljeni pod prho. Dojko najprej pretipamo v vseh smereh: krožno, vzdolž dojke in od roba dojke proti bradavici. Preverimo morebitni izcedek iz bradavice. Ne pozabimo pretipati tudi pazduhe. Postopek ponovimo na drugi dojki.
  • Opisane postopke ponovimo tudi leže. Pod ramo si podložimo blazino ali zloženo brisačo. V tem položaju je dojka manj napeta, pregled pa posledično lažji. Ne pozabimo pretipati pazduhe. Postopek ponovimo na drugi dojki.



Tehniko samopregledovanja dojk si lahko olajšamo z medicinsko rokavico (rokavica, napolnjena z gelom; kupimo jo lahko v vseh trgovinah z medicinskotehničnimi pripomočki). Če zatipamo zatrdlino, ki se ne spreminja z menstrualnim ciklusom in traja več kot en mesec, ali kakšen drugi znak, nemudoma obiščemo svojega lečečega ginekologa ali zdravnika splošne prakse.
Samopregled dojk je nekaj, kar lahko vsaka ženska naredi zelo dobro in kakovostno, saj vsaka posameznica svoje dojke najbolje pozna in lahko tako na enostaven način pripomore k zgodnji diagnozi, čimprejšnjemu zdravljenju in rehabilitaciji. Stopnja preživetja bolnic je odvisna od stadija, v katerem je bil rak odkrit. Relativno petletno preživetje vseh stadijev bolezni je 80-odstotno, za obdobje 1998 - 2002. V Sloveniji zboli okoli tisoč žensk na leto, od tega jih je 75 odstotkov starejših od 50 let (podatki za leto 2003); incidenca narašča.
Poleg rednega samopregledovanja dojk je zelo pomembno, da ženske poučimo o pomembnosti rednih preventivnih pregledov, pri ženskah po 50. letu vsaki dve leti, pri ženskah s prisotnimi dejavniki tveganja v starosti od 40 do 50 let po presoji lečečega ginekologa. Ob vsakem sumu na bolezensko dogajanje v dojki obvezno obiščemo zdravnika. Vsaka ženska mora imeti tudi čas zase in če je ta čas namenjen samopregledu dojk, je to koristno izrabljen čas. Storimo nekaj zase in izvajajmo samopregled dojk enkrat mesečno!

Nada Pleskonjič, dipl. med. sr.
Klinika za ginekologijo in perinatologijo
Univerzitetni klinični center Maribor
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij