Spatula 78 by Spatula (ŠSSFD's Publication)

SPATULA ŠT. 78 I FEBRUAR 2019 I GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

LETTERS FROM ABROAD

NA POGOVORU: Izr. prof. Nina Kočevar Glavač, mag. farm.

4. SIMPOZIJ ŠSSFD

www.dsfs.si/spatula

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula FEBRUAR 2019 | Št. 78 Naklada: 1000 izvodov

Glavna urednica:

Kazalo 3

Uvodnik

Iz stroke

Nina Janežič spatula@dsfs.si

4 Droge za posilstvo: osnovni predstavniki in mehanizem

Uredniški odbor: Mojca Gojčič, Nina Janežič, Nuša Japelj, Žiga Rebernik, Nika Roblek, Neža Rogelj Meljo, Anamarija Tušar

Ustvarjalke in ustvarjalci: Sama Ali, Helena Balažic, Ana Baumgartner, Špela Bohinec, Uroš Buzeti, Anja Dremelj, Mojca Gojčič, Teja Gošek, Nina Grajzar, Vesna Hribernik, Nina Janežič, Nuša Japelj, Špela Kalčič, Blažka Kolenc, Vesna Krapež, Nastja Lunar, Matilde Machado, Bernardo Marinheiro, Sanja Martinović, Anja Meše, Marko Miočić, Manuel Osório Bento, Maša Ošlak, Tjaša Potočnik, Nina Ravbar, Žiga Rebernik, Nika Roblek, Neža Rogelj Meljo, Ana Cristina Sarol, Janko Stankić, Luka Stegne, Anesa Šabić, Eva Topler, Neža Trpin, Anamarija Tušar, Eva Velimirović, Julija Virant, Žana Voh, Jan Zakrajšek, Kristjan Žnidaršič

Recenzentka: prof. dr. Marija Sollner Dolenc, mag. farm.

Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

svetovanje,

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o. ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.) Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

Kozmetološki kotiček 6 Intervju z avtoricama bloga Cosmedoc

LBM kotiček 8 Novičke iz sveta LBM

Ko bom velik, bom ... 9 Raziskovalec na področju naprednih zdravljenj

12 Pogled z druge perspektive I Pharmspective 12 Letters from abroad I Pisma iz tujine 17 In the fast food paradise – SEP Columbus Ohio

18 Predstavitev društvenikov 18 Izvršni odbor DŠFS in ŠSSFD 22 Koordinatorji DŠFS in ŠSSFD

25 Novičke 26 Na pogovoru 26 Izr. prof. Nina Kočevar Glavač, mag. farm. 32 Matevž Aubreht, mag. farm.

35 Dogajalo se je 48 Šport 48 Športni rezultati 50 Športnik se predstavi

52 Razvedrilo

Izkoristi čas Dragi bralci in bralke! Izpitno obdobje se je končno prevesilo v letni semester, v čas, ko lahko vsi spet nekoliko lažje zadihamo, ko imamo ponovno več časa za kakšno daljšo kavico s prijatelji in v čas, ko so hodniki fakultete spet nekoliko bolj polni, knjižnice pa malo manj. Obdobje, ki prihaja, vedno prinaša pester nabor možnosti, s katerimi se da popestriti študentsko življenje. Zavedajte se, da faks ni le obiskovanje predavanj, vaj in gora učenja, temveč je lahko mnogo več. S tem seveda ne mislim, da zdaj pa kar zanemarite vse ure, ki ste jih presedeli za knjigami. Želim vam, da pridobljeno znanje uspešno prenesete v prakso, naredite iz vsega skupaj nekaj inovativnega in uporabnega. A poleg tega si vzemite čas še za druge stvari, ki vas lahko drugače izpopolnijo. Udeležite se raznih projektov, ki jih za vas pripravlja naše društvo, obiščite Edija doli na kavču v študentski sobici in ob tem poklepetajte s prijetnimi ljudmi, ki bodo prav tako tam preživljali svoj prosti čas med predavanji ali po njih. Precej kmalu bodo na vrsti tudi farmacevtski žuri, ki jih nikakor ne smete zamuditi. Če še ne znate EPSA plesov, je skrajni čas, da se jih naučite. Aktivnosti pa seveda niso omejene le na Slovenijo, zato spakirajte kovčke in se odpravite na EPSA kongres v Bolgarijo, na IPSF kongres v Ruando, na Twinnet v Francijo, na SEP, na Erasmus izmenjavo ali pa pojdite potovat nekam za lastno dušo, kamor si že dolgo želite, in si razširite obzorja. Naša študentska leta namreč niso neskončna, naš čas tukaj se izteka z vsakim letom, z vsakim semestrom, z vsakim dnem in ne moremo narediti nič, da ga ustavimo.

Lahko pa ga zapolnimo s številnimi že prej omenjenimi aktivnostmi in tako doživimo trenutke, ki se jih bomo vedno z veseljem spominjali. Enkrat se bo namreč ves pesek iz zgornjega iztekel v spodnji del peščene ure in želim vam, da boste takrat ponosni na to, kar ste naredili, da ne boste ničesar obžalovali, da boste zadovoljni s stvarmi, ki se bodo nahajale zakopane v tem pesku. Naša pot se sicer zaključi z diplomo, a naj ne bo to edino, kar vam bo ostalo od študija. Poskrbite, da bodo stvari v vaši peščeni uri čim bolj raznovrstne, še imate čas, izkoristite ga. Prvi korak na poti do kvalitetno preživetega časa je lahko prav branje te Spatule, ki jo držite v rokah. Kdo ve, morda pa vas lahko navdahne, da poskusite kaj novega. Letošnje leto je kot že mnogokrat do sedaj prineslo nov mandat, novo urednico, zato je tudi podoba tokratnega glasila nekoliko spremenjena, njegovo bistvo pa seveda ostaja enako. Notri lahko najdete številne dogodke prejšnjega semestra, krajše novičke z različnih področji, zanimive intervjuje, ne manjkajo pa niti nekoliko zabavnejši in lahkotnejši prispevki. Tokrat smo v uredništvo prejeli celo nekaj pisem, ki jih res ne smete spregledati. Če želite tudi vi kakorkoli prispevati k naslednji številki glasila, me le hitro kontaktirajte, vesela bom vsakršnega novega interesa. Vedite, da je vaše sodelovanje vedno zaželeno in da lahko k ustvarjanju Spatule prispeva prav vsak. Prijetno branje!

Nina Janežič, glavna urednica Spatule

Na sliki uredniški odbor Spatule v letu 2019; od leve proti desni: Nuša Japelj, Neža Rogelj Meljo, Mojca Gojčič, Nina Janežič, Žiga Rebernik, Nika Roblek, Anamarija Tušar.

IZ STROKE

Droge za posilstvo: osnovni predstavniki in mehanizem Avtor: Marko Miočić I Recenzentka: prof. dr. Marija Sollner Dolenc, mag. farm.

Spolna zloraba slabotne osebe Če želimo pravilno razumeti pojem droge za posilstvo, se moramo najprej posvetiti spolni zlorabi kot taki. V aktualnem Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/2008, 39/2009 – KZ-1A, 91/2011 – KZ-1B, 54/2015 – KZ-1C), ki je bil nazadnje posodobljen leta 2015, najdemo 172. člen (Spolna zloraba slabotne osebe), kjer je določeno, da: 1. Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. 2. Kdor v okoliščinah iz prejšnjega odstavka kako drugače prizadene spolno nedotakljivost slabotne osebe, se kaznuje z zaporom do petih let. (1) Okrepljeni del nam pove, da je spolno občevanje z osebo v (spremenjenem) duševnem stanju, ki onemogoča, da bi se oseba upirala, spolna zloraba. To vključuje možnost, v kateri oseba v zgoraj opisanem duševnem stanju privoli v spolno občevanje, vendar se tu držimo (v smislu četrtovalovskega feminizma) dokaj konzervativne opredelitve Kazenskega zakonika: ne gre za vprašanje, ali bi se oseba sicer upirala ali ne (oziroma: ali bi privolila ali ne), pač pa za zmanjšano oz. onemogočeno zmožnost upiranja. Intoksikacija namreč vpliva tako na zmožnost upiranja kot na izražanje privolitve. Za snovi, ki se za namen posilstva uporabljajo za zastrupitev osebe bo v tem prispevku uporabljena besedna zveza »droge za posilstvo« (angl. date-rape drugs).

Splošno delovanje drog za posilstvo Droge za posilstvo ne glede na mehanizem delujejo tako, da se zastrupljena oseba ne more upirati pred spolnim občevanjem. Posiljevalec si torej prizadeva, da bi z

uporabo droge (na skrivaj ali ne) pri žrtvi dosegel sedacijo in umirjenost, prav tako pa zlorablja posledice izpostavitvi drogi, kot so zmedenost in s tem nesposobnot ocenitve položaja, v katerem se je žrtev znašla, pa tudi izgubi zmožnosti koordinacije gibov. Pogosto je prisotna tudi izguba spomina. (2) Mehanizem, preko katerega droge za posilstvo vse te učinke povzročajo, pa je naslednji. Tuberomamilarno jedro je del posteriornega hipotalamusa, iz katerega projicirajo histaminergični nevroni v prefrontalni korteks, neostriatum in druge dele hipotalamusa, ter tako uravnava vzburjenje in učenje, pa tudi spomin in zaspanost. (3) Zato ni presenetljivo, da več pogosto uporabljenih drog za posilstvo (alkohol, benzodiazepini in γ-hidroksibutirat) deluje na principu ojačitve inhibitornega priliva v tuberomamilarno jedro prek delovanja na gabaergični sistem, kar vodi v sedacijo in zmedeno dojemanje okoliščin. (4).

Benzodiazepini in njihovi učinki Med najpogosteje uporabljenimi drogami za posilstvo na zmenku so benzodiazepini, ki se sicer uporabljajo kot sedativi in anksiolitiki. Njihove sedativne lastnosti so posledica vezave na receptorje GABAA. To so pentamerni ionotropni receptorji, katerih endogeni ligand je γ-aminomaslena kislina (GABA), poleg ortosteričnega mesta pa imajo še več alosteričnih vezavnih mest za razne fiziološke in nefiziološke ligande. Njihova vloga v fiziologiji živčevja je ta, da ob vezavi GABE postanejo selektivno prepustnejši za kloridne ione. Tok kloridnih ionov v celico pomakne celični membranski potencial v smeri hiperpolarizacije in tako zmanjša verjetnost za nastanek akcijskega potenciala. Tako omogočijo, da vezava GABE na

IZ STROKE

delovanja tak, da se v gabaergičnih nevronih biotransformira v GABO (verjetno se biotransformira večina peroralno vnesenega GHB) in kot GABA spodbuja inhibitorne prilive v tuberomamilarno jedro. (4)

postsinaptični nevron deluje kot inhibitorni signal. (1) Večina podtipov receptorja GABAA ima alosterično vezavno mesto za benzodiazepine, tako imenovano benzodiazepinsko vezavno mesto, ki je med α- in γ-podenotama receptorja. Vezava benzodiazepina povzroči ojačitev učinka vezave GABE. (1) Benzodiazepini, ki so bolj selektivni za podenoto α1 in/ali α5, povzročijo pri izpostavljeni osebi sedacijo, amnezijo in ataksijo. (5) Te tri lastnosti so pri drogi za posilstvo v prid posiljevalcu, saj se žrtev zaradi zmanjšane zavesti in nezmožnosti koordinacije gibov ne more upirati, zaradi amnezije pa se kasneje ne bo mogla spomniti natančnih okoliščin posilstva. Eden izmed benzodiazepinov, ki ga pogosto povezujemo s posilstvom, je flunitrazepam (6). V ZDA je bil poznan pod zaščitenim imenom Rohypnol (znan tudi kot »roofies«), danes pa ni več na trgu. (7) V Evropi je na trgu kot zdravilo na recept, večina flunitrazepama, uporabljenega kot droga za posilstvo, pa je pridobljena na črnem trgu. Če je raztopljen v pijači, nima vonja ali okusa. (2) Njegova biološka razpolovna doba je razmeroma dolga, 11–25 ur (6). Za 8–12 ur sedacije običajno zadostuje že 1 mg. Leta 2003 je bila v ZDA prisotnost flunitrazepama zaznana v 1 % vzorcev krvi žrtev posilstva. (2) V podporo boju proti posilstvu veliko farmacevtskih podjetij, ki prodajajo tablete s flunitrazepamom, v tableto kot pomožno snov vključijo tudi modro barvilo, ki se ob razpadu tablete raztopi in močno obarva pijačo. Tako žrtev lažje opazi, če ji kdo skrivoma podtakne takšno tableto v pijačo.

GHB in sorodne spojine Pogosto uporabljena droga za posilstvo je tudi γ-hidroksibutirat (GHB), po navadi v obliki natrijeve soli. Poleg tega se lahko uporabljata tudi njegova laktonska oblika, γ-butirolakton (GBL), in njegova reducirana oblika, 1,4-butandiol (1,4-BD). Obe obliki se in vivo pretvorita v GHB. (8) GHB ima fiziološko vsaj dve mesti delovanja: veže se na lastne receptorje, GHB-receptorje, kjer posreduje ekscitatorni signal, deluje pa tudi kot parcialni agonist na metabotropnih receptorjih GABAB, kjer deluje inhibitorno. Po hipotezi pa naj bi bil glavni mehanizem sedativnega

Pri nižjih dozah (1–2 g) GHB povzroči evforijo, dezinhibicijo, povečan libido in empatogeno stanje, zato se ga pogosto zlorablja kot psihoaktivni stimulans v plesnih klubih. Pri večjih odmerkih (nad 5 g) pa povzroča zaspanost, slabost, bruhanje, zmedenost, plitvo dihanje, hipotermijo in motnje zavesti. Sočasno uživanje alkohola sinergistično poveča sedativni učinek in se pogosteje konča s smrtjo. Natrijeva sol GHB ima rahlo slan okus, a je v pijači raztopljeno drogo težko zaznati. Leta 2003 je bila v ZDA prisotnost GHB zaznana v 3 % vzorcev krvi žrtev posilstva, vendar ta številka ni zanesljivo primerljiva s številom žrtev, saj ima GHB dokaj kratko biološko razpolovno dobo (30–60 minut) in zato koncentracija GHB v nekaterih vzorcih že po 8 urah morda ni bila zaznavna. (2) Zaradi hitre presnove je tudi težko dokazati, da je bil GHB uporabljen kot droga za posilstvo.

V primeru zastrupitve V primeru izgube zavesti je treba zastrupljeno osebo postaviti v tako imenovani bočni položaj in preverjati dihanje. Zastrupitev z GHB se zdravi podporno, protistrupa ne poznamo. Pri blažjih zastrupitvah je potrebno le opazovanje do povrnitve zavesti, pri hujših pa razne oblike simptomatskega zdravljenja – peroralna aplikacija aktivnega oglja (za preprečitev nadaljnje absorpcije), kisik, intubacija ali mehanično predihavanje (v primeru depresije dihanja) in tudi zdravljenje v intenzivni enoti. (9) Pri hujših zastrupitvah z benzodiazepini (v primeru predoziranja) se uporablja intravenska injekcija flumazenila, ki je kompetitivni antagonist benzodiazepinom na benzodiazepinskem vezavnem mestu in torej negativni alosterični modulator receptorjev GABAA. Pri manjših odmerkih se počaka, da učinek izzveni sam od sebe.

VIRI

1. https://www.merriam-webster.com/dictionary/rape, dostopno: oktober 2018. 2. Weir E. Drug-facilitated date rape. CMAJ 2001; 165: 80. 3. Nestler E, Hyman S, Malenka R. Molecular Neuropharmacology: A Foundation for Clinical Neuroscience. 1. izdaja. ZDA: McGraw-Hill, 2001. 4. Yu X, Ye Z, Houston CM, et al.: Wakefulness is governed by GABA and histamine cotransmission. Neuron 2015; 87(1): 164–78. 5. Vermeeren A. Residual effects of hypnotics. CNS Drugs 2004; 18(5): 297–328. 6. Schwartz R, Weaver A. Rohypnol, the date rape drug. Clin Pediatr 1998; 37: 321–2. 7. https://www.drugs.com/international/flunitrazepam.html, dostopno: oktober 2018. 8. Slaughter L. Involvement of drugs in sexual assault. J Reprod Med 2000; 45: 425–30. 9. Škafar M et al. Zastrupitve z gama-hidroksibutiratom v Ljubljani med letoma 2000 in 2014. Zdrav Vestn. 2016; 85: 152–59. 10. Lobo I, Harris R. GABAA receptors and alcohol. Pharmacol Biochem Behav. 2008 Jul; 90(1): 90–94. 11. Darius J, Banditt P. Validated method for the therapeutic drug monitoring of flunitrazepam in human serum using liquid chromatography-atmospheric pressure chemical ionization tandem mass spectrometry with an ion trap detector. J Chromatogr B Biomed Sci Appl. 2000 Feb 11; 738(2): 437–41. 12. Morris-Kukoski CL. Gamma-hydroxybutyrate: bridging the clinical-analytical gap. Toxicol Rev. 2004; 23(1): 33–43.

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Intervju z avtoricama bloga Cosmedoc Teja Gošek in Eva Topler Tokrat vam v Kozmetološkem kotičku razkrivava novost z našega področja – blog Cosmedoc. Avtorici sta nasmejani in neizmerno simpatični študentki naše fakultete, Tajka Selan in Neli Stojnić. V intervjuju sta razkrili kar nekaj podrobnosti o novi pridobitvi in o svojem pogledu na študij kozmetologije. Tajka in Neli, lepo pozdravljeni v najini družbi! Za začetek vaju prosiva, da povesta nekaj besed o sebi. Neli: Prihajam iz Spodnje Savinjske. Sem kozmetologinja, ki ji manjka le še zagovor diplomske naloge. Dojemam se kot osebo, ki skuša ugotoviti, kaj jo v življenju moti, in to tudi spremeniti. Mislim, da je v življenju ključno, da imaš jasno postavljene vizije in cilje. Tajka: Sem Štajerka, preprosta in enostavna, ki težave rešuje s sarkazmom. Sem v tretjem letniku programa Kozmetologija. Trenutno se moje (oziroma lahko rečem kar najino) življenje vrti okrog novonastalega bloga, čas, ki mi ostane, pa posvetim študiju. Kaj vama je bilo pri programu najbolj všeč in kaj bi spremenili? Zdi se nama dobro, da smo učenje začeli pri osnovah in nato znanje nadgrajevali. Slabost, ki bi jo izpostavili, je, da so nekatere teme, ki jih obravnavamo, že za časom. Želeli bi si, da bi večji poudarek namenili novostim, saj je kozmetika področje, ki se nenehno razvija. Uvedli bi tudi prakso, ki bi jo študenti izvajali v kozmetičnem podjetju, saj bi se tako naučili teoretično znanje res uporabiti in bi hkrati spoznali, kakšna je pot do nastanka nove formulacije. Kateri predmet vama je bil najljubši in kateri vama je povzročil največ sivih las? Tajka: Najljubši predmet mi je bil Toksikologija, saj mi je dal največ kritičnega mišljenja. Všeč sta mi bila tudi predmeta Biotehnologija in Kozmetični izdelki II. Največ živcev sem izgubila pri matematiki. Neli: Najljubši predmet mi je bil Nanotehnologija, ker se mi zdi, da je to področje še bolj nepoznano (spominja me na vesolje) in ga lahko še precej raziščemo. Največ preglavic sta mi povzročila predmeta Embalaža in stabilnost ter Fizika. Kakšni pa so vajini načrti za prihodnost? Nameravata študij nadaljevati na Fakulteti za farmacijo ali se bosta usmerili drugam? Tajka: Vpisala se bom na magistrski študij laboratorijske biomedicine. Neli: V prihodnjih dneh odhajam v Španijo, kjer bom študirala dermofarmacijo. Gre za plačljiv študij, ki v Sloveniji

ne obstaja, povezuje pa kozmetologijo in farmacijo. Všeč mi je njihova filozofija, da že med študijem opravljaš prakso v podjetjih, ki so tvoji potencialni prihodnji delodajalci. No, pa da preklopimo na temo, ki verjetno najbolj zanima bralce tega članka. Pred kratkim sta ustanovili svoj blog – Cosmedoc. Kako je prišlo do ideje, da bi začeli objavljati svoje prispevke, in kako sta izbrali ime? Ideja za ustanovitev bloga je nastala, ko sva delali promocije za naravno kozmetiko. Imava precej znanja, toda ko so nama mimoidoči postavljali vprašanja o izdelkih, sva ugotovili, da ne veva, kako bi jim to znanje predali in kako bi dosegli, da bi najine besede dosegle večjo množico ljudi. Drugi razlog za nastanek bloga pa je bil, da sva hoteli enkrat za vselej razjasniti, da sta kozmetičarka in kozmetologinja dva popolnoma različna poklica. Cosmedoc je sestavljenka in v prevodu pomeni doktor za kozmetologijo. Za izbiro imena je bilo potrebno kar precej »brainstorminga«, nazadnje pa se je tega imena domislila Neli. Všeč nama je, da ima pomen, pa še lepo gre v uho! Od kod črpata teme, o katerih pišeta v svojih prispevkih? Na začetku sva naredili seznam tem, ki naju zanimajo, niso dovolj raziskane ali pa o njih krožijo neresnice. Drživa se ga okvirno, če pa slučajno zaslediva kaj, o čemer bi imeli kaj za pripomniti, seveda izrabiva priložnost. Z veseljem ugodiva tudi željam bralcev. Kako nastaja vajina objava? Pišeta skupaj ali si delo razdelita? V bistvu se vedno o vsem dogovoriva: ena napiše osnutek objave, druga ga pregleda in pove, kaj bi spremenila ali dodala. Ta način se nama zdi najboljši, saj vsaka na članek gleda z drugega zornega kota, skupaj pa se odlično dopolnjujeva. Tajka: Edino, kar je res razdeljeno, so socialna omrežja. Neli je bolj »old school«, zato sem jaz zadolžena za objavljanje na Instagramu, Facebooku itd. Neli pa je tista, ki vedno popravlja pravopisne napake in vejice. Pisanje nama vzame različno veliko časa, odvisno od teme. Veliko več časa nameniva prebiranju člankov, iskanju slovenskih besed, urejanju videza socialnih omrežij itd. Tudi

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

energija do tega predmeta. Neli: Jaz sem bila obupana, saj sem izpit ponavljala. Sploh ne vem, kako, ampak Tajki sem ponudila, da ji prinesem svoje zapiske. Želela sem ji pomagati, saj sem vedela, kako težko je bilo meni, ker nisem poznala nobene starejše kozmetologinje. Tako sva se začeli družiti. Dobili sva se na začetku vsakega semestra, da sem ji predala zapiske in ji povedala, kako je glede izpitov, seminarjev itd. Še bolj sva se začeli družiti in hoditi na kavo, ko sva našli skupno delo. Kaj počneta v prostem času? Tajka: Fitnes, joga, blog. Živim v Ljubljani, zato nekaj časa porabim tudi za kuhanje, pospravljanje, likanje – skratka za hišna opravila. Zelo rada gledam kriminalne programe. Če bi bilo to v Sloveniji bolj poznano in razvito, bi zagotovo izbrala takšen študij. slike posnameva sami, pri čemer nama pomaga Nelijin prijatelj, ki ima profesionalni fotoaparat in kasneje slike tudi uredi.

Neli: Pripravljam se na nadaljnji študij v Španiji. Tam imam že nekaj prijateljev, ki jim posvetim kar nekaj časa. Seveda je tu še blog: iskanje tem, raziskovanje člankov, prevajanje itd.

Ali bosta s pisanjem nadaljevali tudi med izpitnim obdobjem ali sledi kratek predah?

»Fun fact« o sebi?

Da, seveda bova. Delo si bova malo drugače razporedili. Zdaj bo imela Neli več dela z blogom, jaz pa z izpiti. Radi delava skupaj, saj kadar ena nima časa, druga poskrbi, da zadeve gladko stečejo. Vama je pisanje bloga že odprlo kakšne poslovne možnosti? Za zdaj še ne, toda to nama tudi ni tako pomembno. Zavedava se, da živimo v svetu blogerjev in »influencerjev«, ki imajo veliko sledilcev, zato so tarča velikih podjetij. Namen najinega bloga ni oglaševanje izdelkov in kovanje teh v zvezde. Bralcem želiva teme predstaviti na kakovosten način in jih seznaniti tako s pozitivnimi kot z negativnimi stranmi.

Neli: Pišem najdaljše »hahahahahahahahahahahahhahahaahhahahahahahahahahaje«. S tem hočem ponazoriti, koliko smeha je pri meni. Rada si polepšam življenje. Tajka: Jaz ne znam postavljati vejic. Prvi esej, ki sem ga pisala v gimnaziji, sem dobila 3. Bila sem začudena, a sem na koncu videla, da mi je manjkalo 73 vejic! Zdaj sem se izboljšala. Kaj bi priporočili prihodnjim kozmetologinjam? Učite se! Zdi se nama, da imamo veliko znanja, ki je na nivoju, a ga ne znamo dovolj izkoristiti. Potrudite se, da bomo kozmetologinje čim prepoznavnejše, ker to je na nas! Bodite samoiniciativne in ne bojte se izstopati. Morate samo začeti.

Ali tudi doma ustvarjata kozmetične izdelke? Uporabljata že preizkušene recepture ali kdaj preizkusita kaj novega?

Če vas kdo vpraša, kdo smo kozmetologinje, in nas slučajno enači s kozmetičarkami, pa ga le pošljite na najin blog!

Običajno ne, saj se nama zdi, da domače okolje ni sterilno in zato ni najprimernejše za izdelavo kozmetičnih izdelkov.

Za konec bi se vama radi še enkrat zahvalili, ker sta se s takšnim veseljem odzvali vabilu na intervju. Vsi, ki še niste prebrali njunih objav, si vzemite nekaj minut in preverite njun blog – zagotovo ne boste razočarani!

Neli: Jaz sem doma izdelovala balzam, ki sva ga podarili kot nagrado eni izmed bralk bloga Cosmedoc. To je bila prava procedura! Najprej sem vse nagnala iz kuhinje, dobro očistila delovni prostor in celo oblekla laboratorijsko haljo (morali bi videti, kako me je pogledal moj oče).

Dekleti, želiva vama še obilo navdiha pri pisanju bloga ter veliko uspehov pri nadaljnjem študiju in v karieri!

Tajka: Zato je dobro imeti laboratorij … ni ti treba narediti cele evakuacije le zato, da narediš balzam za ustnice! Balzam, ki sva ga izdelali, sva formulirali sami. Pomembno nama je bilo, da je izdelek kakovosten, ne pa poceni. Potrebnega je bilo precej razmišljanja, katere sestavine vključiti in v kakšnih količinah. Za konec pa še nekaj bolj osebnih vprašanj. Kje in kako sta se spoznali? Tajka: Spoznali sva se na izpitu iz celične biologije, ko sem bila jaz v prvem letniku. Družila naju je predvsem slaba

LBM KOTIČEK

Novičke iz sveta LBM Neža Rogelj Meljo

Lepo pozdravljeni v ponovno obujenem LBM-kotičku. V tokratni izdaji Spatule je kotiček namenjen novičkam iz sveta laboratorijske biomedicine. Lepo ste vabljeni, da v prihodnje tudi sami prispevate k ustvarjanju tega kotička. Pišete lahko o aktualnih novicah, študijah, tehnologijah, zaposlitvenih možnostih, strokovnih in družabnih dogodkih ter še o vsem drugem, kar vam pade na pamet s področja laboratorijske biomedicine. Dobrodošli so tako članki kot tudi intervjuji, kolumne in druge oblike prispevkov. V uredništvu Spatule bomo veseli vseh vaših idej.

Enostavna diagnostika diabetesa: z lučko posvetimo na kožo Osvetljevanje kože z lučko bi lahko postalo nov test za odkrivanje najzgodnejših faz diabetesa tipa 2 in bolezni srca pri ljudeh. Nov pristop je hitrejši in enostavnejši od trenutnih metod, kot so krvne preiskave in ocenjevanje dejavnikov tveganja na podlagi telesne teže in zgodovine bolezni v družini. Glukoza v krvi in drugih telesnih tekočinah se lahko veže na različne beljakovine v koži in drugih tkivih. Te glikirane beljakovine ali AGE (angl. advanced glycation end products) povzročajo, da so stene krvnih žil bolj trdne, kar pripomore k višjemu krvnemu tlaku. Kopičenje AGE v tkivih je pri ljudeh z diabetesom pospešeno že v najzgodnejših fazah bolezni. AGE odbijajo fluorescenčno svetlobo drugače kot neglikirane beljakovine. Nizozemsko podjetje je razvilo majhno ročno napravo, ki meri raven AGE tako, da usmerja fluorescenčno svetlobo v kožo in zaznava svetlobo, ki se odbija nazaj. AGE-testiranje je bilo del velike

30-letne študije na Nizozemskem, v kateri je sodelovalo 70.000 prostovoljcev, ki niso imeli diabetesa in bolezni srca. Tisti z izmerjeno višjo vrednostjo AGE na začetku so imeli po štirih letih večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni ali bolezni srca. Test bi se v prihodnosti lahko uporabljal kot presejalni test za ta stanja, vendar pa je pred tem treba izvesti še nekatere študije, saj obstaja tveganje lažnega diagnosticiranja diabetesa pri zdravih ljudeh.

VIR van Waateringe RP, et al. Skin autofluorescence predicts incident type 2 diabetes, cardiovascular disease and mortality in the general population. Diabetologia. 2019. 62(2): 269–280. https://doi.org/10.1007/s00125-018-4769-x. Datum dostopa: 18. januar 2019.

Krvna preiskava, s katero lahko zaznamo DNA osmih različnih vrst raka Trenutno je večina presejalnih testov za diagnostiko raka omejena na določene predele telesa, na primer mamografija na odkrivanje raka na dojkah, analiza blata na odkrivanje raka črevesja, MRI in CT na odkrivanje nekaterih tumorjev. Mnoge raziskovalne skupine pa razvijajo krvne preiskave, s katerimi bi lahko prepoznali več različnih vrst raka, ko so še v zgodnji fazi. Tega se običajno lotijo s sekvenciranjem DNA, kjer ugotavljajo prisotnost tumorskih označevalcev. To pa ni tako enostavno, saj je v krvi tudi velika količina cfDNA (angl. cell-free DNA), ki ni tumorskega izvora. Na Univerzi v Cambridgeu so razvili drugačen pristop, ki ne zahteva dolgotrajnega sekvenciranja in je potencialno tudi natančnejši. Ugotovili so, da se DNAfragmenti tumorskega izvora, ctDNA (angl. circulating tumor DNA), od netumorskih fragmentov cfDNA v krvi pogosto razlikujejo po velikosti. DNA-fragmenti, ki se v kri

izločijo pri raku dojk, črevesja in jajčnikov, so običajno krajši. Z iskanjem fragmentov ctDNA značilnih velikosti v vzorcih krvi so pri 68 bolnikih z rakom dojk, črevesja, jajčnikov, kože ali žolčnih vodov raka odkrili kar pri 94 % bolnikov. Pri 57 bolnikih z rakom trebušne slinavke, ledvic ali možganov pa so s to metodo identificirali raka pri 65 % bolnikov. Raziskovalci menijo, da bi se ta test v prihodnosti lahko uporabljal za odkrivanje vseh vrst tumorjev, saj je precej natančen, enostaven in dostopen.

VIR Mouliere F, et al. Enhanced detection of circulating tumor DNA by fragment size analysis. Science Translational Medicine. 2018; 10 (466). http://stm.sciencemag.org/content/10/466/eaat4921. Datum dostopa: 18. januar 2019.

KO BOM VELIK, BOM ...

Ko bom velik, bom ... Raziskovalec na področju naprednih zdravljenj Anamarija Tušar in Luka Stegne

Pogovarjala sva se z doc. dr. Urbanom Švajgerjem, mag. farm., vodjem Centra za razvoj naprednih zdravljenj v okviru Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM). Njegovo delo vključuje načrtovanje in usmerjanje razvoja novih terapevtskih pristopov in storitev ter proučevanje imunoloških mehanizmov v biološkem laboratoriju ZTM, predava pa tudi imunološke predmete na dodiplomskih programih Fakultete za farmacijo. V intervjuju smo govorili o njegovi študijski in poklicni poti ter raziskovalnem delu. Kaj je napredno zdravljenje? Napredno zdravljenje oziroma natančneje zdravila za napredna zdravljenja so zdravila za humano rabo, ki so osnovana na genih, tkivih ali celicah. V tem smislu jih Evropska agencija za zdravila (EMA) klasificira v genske terapije, tkivno inženirstvo in celične terapije. V četrto klasifikacijo pa spadajo zdravila, ki predstavljajo kombinacije le-teh, na primer celična terapija z gensko spremenjenimi celicami. Kako se napredno zdravljenje vpleta v naš zdravstveni sistem? V Sloveniji zdravila za napredna zdravljenja z regulatornega vidika obravnavamo v skladu z evropskimi smernicami agencije EMA, ki jih v našem prostoru izvaja Javna agencija

Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Proizvajajo in uporabljajo jih lahko le centri, ki so registrirane ustanove za celice in tkiva, med katere spadata tako ZTM kot Univerzitetni klinični center Ljubljana, naš glavni odjemalec. S praktičnega vidika tovrstni terapevtski pristopi še vedno predstavljajo precejšnjo novost in se še ne uporabljajo množično. Se pa predvsem v zadnjih letih interes po uporabi zdravil za napredna zdravljenja povečuje tudi v Sloveniji. Ste vodja Centra za razvoj naprednih zdravljenj. Kako poteka delo na oddelku? Center za razvoj naprednih zdravljenj je del Oddelka za terapevtske storitve, ki je bil na ZTM ustanovljen leta 2014 z

KO BOM VELIK, BOM ...

namenom slediti strokovnim smernicam sodobne transfuzijske medicine. Oddelek vsebuje še dva centra: Center za afereze, kjer določene storitve, kot je zunajtelesna fototerapija, izvajamo na pacientih, in Center za kriobiologijo, kjer poteka rutinska priprava zdravil za napredna zdravljenja. Povedano preprosto, Center za kriobiologijo izdeluje zdravila, ki jih razvijemo v Centru za razvoj naprednih zdravljenj. Medsebojno sodelovanje med centri je tako bistvenega pomena, zlasti pri uvajanju na novo razvite metodologije v rutinsko proizvodnjo, na primer »scale-up« gojenja matičnih celic, prenos v GMP-okolje itd. Kako bi opisali svoje delo? Kot predstojnik Centra za razvoj naprednih zdravljenj imam za glavno nalogo načrtovanje in koordinacijo razvoja novih terapevtskih storitev. Glede na klasifikacijo zdravil za napredna zdravljenja smo se na ZTM osredotočili zlasti na celične terapije, tako v smislu celičnih imunoterapij kot regenerativne medicine oziroma terapij z matičnimi celicami. Tu torej govorimo o razvoju. Je pa moje delo posvečeno tudi bazičnim in aplikativnim raziskavam v sklopu raziskovalne skupine »Transfuzijska medicina«. Glavno področje mojih raziskav je usmerjeno v proučevanje imunoloških mehanizmov na področju imunske tolerance in tumorske imunologije. S sodelavci iz raziskovalne skupine pa prav tako proučujemo lastnosti določenih vrst matičnih celic, predvsem krvotvornih in mezenhimskih matičnih celic. Kako poteka tipičen delovni dan? Moj delovni dan je zelo odvisen od aktualnih projektov, običajno pa je razdeljen med pisarno in laboratorijem, kamor zelo rad zahajam, kolikor le dopušča čas. Pomembna je tudi razdelitev časa, ki ga posvečam razvojnim in raziskovalnim projektom. Tukaj ima delo na razvoju novih storitev prednost, vsako »prosto« uro pa poskušam zapolniti z raziskovanjem prej omenjenih področij. Nemalokrat me pot zanese na različne fakultete, največkrat na našo, kjer sodelujem pri predavanjih raznih predmetov, pa tudi pri raznolikih raziskovalnih projektih.

»Kar koli že boste delali, poskrbite predvsem, da boste v tem dobri.« Kaj je v vas vzbudilo zanimanje za področje naprednega zdravljenja? Zanimanje za napredna zdravljenja je zraslo na temeljih moje raziskovalne poti, ki je bila v tem smislu precej pestra in na začetku vsekakor ni bila usmerjena v to področje.

Diplomiral sem namreč na Katedri za farmacevtsko kemijo in se nato zaposlil na Kemijskem inštitutu v takratnem laboratoriju za organsko sintezo in načrtovanje zdravil, kjer sem delal kot raziskovalec, financiran s strani takratnega podjetja Lek, d. d., danes člana skupine Sandoz. Kmalu po prevzemu podjetja je postalo jasno, da se bo raziskovalna dejavnost zaradi prevzema korenito spremenila in usmerila predvsem v razvoj generičnih zdravil, kar me ni več privlačilo. Ker me je biologija celice že od nekdaj zanimala, sem se prijavil za mesto mladega raziskovalca na ZTM pod mentorstvom prof. Matjaža Jerasa in zgodba se je začela. Med doktoratom sem pridobil številna imunološka znanja in se seznanil z raziskovalnim področjem transfuzijske medicine, tudi matičnih celic. Ob koncu doktorata je bilo področje naprednega zdravljenja v svetu razvito do te mere, da so ga začeli privzemati številni transfuzijski centri, kot tudi pionirji v slovenskem prostoru. Tu lahko poleg prof. Jerasa omenim tudi prof. Primoža Rožmana, ki me je dodatno navdušil za napredna zdravljenja, zlasti na področju matičnih celic. Katera znanja so pri delu v vašem laboratoriju najpomembnejša? Predvsem znanja, ki so povezana z delom s celicami. Gre pa za številne metodologije. Osnovna znanja, ki jih mora nekdo, ki želi delati v takšnem laboratoriju, usvojiti, so vsekakor delo v aseptičnih pogojih, osnovna rokovanja s celicami, kot je pipetiranje, centrifugiranje, izolacija različnih celičnih podtipov, zamrzovanje in odmrzovanje celic, naprednejša znanja pa so uporaba pretočnega citometra, fluorescenčnega mikroskopa, celično sortiranje ipd. Kako je organiziran ZTM in kako vpliva dejstvo, da je javni zavod, na vaše delo? ZTM je organiziran na Oddelek za preskrbo s krvjo, Oddelek za diagnostične storitve, Oddelek, ki povezuje transfuzijske centre po Sloveniji, in najnovejši Oddelek za terapevtske storitve. Dejstvo, da gre za javni zavod, ima seveda določene prednosti in tudi slabosti. Prednost je v tem, da je pri sami dejavnosti v ospredju pacient in ne dobiček. To nas zavezuje k določenim razvojnim aktivnostim, ki bi bile drugače verjetno zanemarjene. Po drugi strani pa predsta-

KO BOM VELIK, BOM ...

vlja potencialno finančno omejitev in počasen birokratski aparat javnih zavodov, ki je seveda splošna težava.

butične narave in se v večini primerov pripravlja za vsakega pacienta posebej.

Kako je z mednarodnim sodelovanjem in raziskovalnimi izmenjavami?

Kaj pa vaše pedagoško delo – kaj vam je v največje veselje, kaj morda manjka ali česa je premalo glede vsebine ali načina študija?

Čeprav ima ZTM status izobraževalne in raziskovalne institucije, to ni njegovo primarno poslanstvo, zato na tem področju morda ni tolikšne aktivnosti kot denimo na fakultetah. Vsekakor pa so mednarodna sodelovanja velikega pomena, sploh pri uvajanju naprednih tehnologij, in jih zato podpiramo. Ali bi nam zaupali največje težave, s katerimi se soočate pri delu? Tehnologije, ki omogočajo razvoj zdravil za napredna zdravljenja, pogosto zahtevajo precejšen finančni vložek. Zagotovitev teh sredstev včasih predstavlja problem. Je pa zato toliko pomembnejše sodelovanje z zunanjimi partnerji in tudi s samimi odjemalci, da v takšnih primerih najdemo ustrezno rešitev. Druga ključna problematika pa je morda za zdaj posledica precejšnje novosti tovrstnih terapij. Učinkovitost za mnoge še ni dokazana, zato zdravila za napredna zdravljenja zahtevajo začetna klinična testiranja, ki so draga in zahtevajo predanost raziskovalne ekipe. Organizacija tega v našem prostoru je lahko težavna. S čim se trenutno ukvarjate? Predstavljajte si, da bi imeli neomejeno sredstev in pomoči – kaj bi raziskovali? Trenutno razvijamo oziroma načrtujemo razvoj več storitev, ki bi jih v naslednjih letih lahko prenesli v klinike. Na področju regenerativne medicine vsekakor velja omeniti uporabo mezenhimskih matičnih celic, in sicer za primere poškodb hrbtenjače in za ishemično možgansko kap. Na področju celičnih imunoterapij pa načrtujemo razvoj virusno specifičnih limfocitov T, ki se uporabljajo pri imunsko oslabljenih pacientih, ki jih ogrožajo različne virusne infekcije. Kar bi se spremenilo v primeru zagotovljenih sredstev, je vsekakor hitrost realizacije. Trenutni ključni projekti bi sicer ostali isti, saj so posebnega pomena, bi se pa lahko lotili ambicioznejših projektov. Mednje vsekakor spada razvoj kompleksnejših imunoterapij, na primer protitumorske vakcine na osnovi dendritičnih celic in gensko spremenjeni limfociti CAR-T za zdravljenje limfomov. Kaj pa vam je pri delu najmanj prijetno? Počasna birokracija. Kako se začne delo na novem projektu? Razvoj novega celičnega zdravila je kompleksen proces, ki se sicer začne pri dobri ideji, vendar je uspešna realizacija odvisna od številnih tehničnih dejavnikov. Za začetek predstavlja pomemben korak sestava dobre ekipe, kjer vedno sodelujejo lečeči zdravniki iz klinike. Vsaka uvedba novega celičnega zdravila namreč zahteva klinično študijo, ki potrdi varnost in seveda učinkovitost. Interes klinike in pripravljenost zdravnikov je pri tem torej ključnega pomena. Treba je poudariti, da je razvoj celičnih terapij za zdaj še

Na fakulteti sodelujem pri predavanjih vseh treh smeri, in sicer pri izbirnem predmetu Imunologija ter pri predmetih Imunologija v laboratorijski diagnostiki in Imunologija kože z imunokemijo. Predavanje študentom mi je v veliko veselje, saj mi omogoča, da razložim določene vsebine še na drug, bolj akademski način. Pri tem me najbolj zadovolji, če dobim občutek, da študenti pogosto komplicirane imunološke tematike »zaštekajo«, in še bolj, če vzbudim zanimanje do te mere, da začnejo samoiniciativno postavljati vprašanja. Še odgovor na to, česa morda manjka: morda vsebine, ki bi predstavile zdravila za napredna zdravljenja med rednim, če ne vsaj izbirnim učnim procesom. Težko trdim, kdaj bo pravi čas za to, je pa verjetno res, da so zdravila za napredna zdravljenja zdaj v fazi, kjer so bila biološka zdravila pred kakšnimi dvajsetimi leti. Pri tem obstaja precejšnja možnost, da bodo v prihodnosti pomemben del biofarmacevtike v svetovnem merilu. Na koncu morda še kakšna anekdota in nasvet študentom, ki bi jih zanimalo takšno delo? Dajanje nasvetov lahko pogosto naredi več škode kot koristi. Morda le to: kar koli že boste delali, poskrbite predvsem, da boste v tem dobri. Veliko več stvari, kot si mislite, potem pride brez napora.

»Najbolj me zadovolji, če dobim občutek, da študenti pogosto komplicirane imunološke tematike »zaštekajo«, in še bolj, če vzbudim zanimanje do te mere, da začnejo samoiniciativno postavljati vprašanja.«

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Pogled z druge perspektive Pharmspective Letters from abroad Manuel Osório Bento 5th year Faculty of Pharmacy, University of Lisbon Lisbon, Portugal Hello my fellow colleagues, first of all, I hope you are all doing well and that the classes are not very boring at the moment. ;P With this letter I want to tell you about how your Erasmus would look like if you choose Lisbon as your destination and why you wouldn’t regret it. 1) The faculty: you will find teachers, dedicated to the students, who are always willing to help you with your study issues, as well as my dear Mobility Group (in which I was the treasurer till last month) and AEFFUL (our faculty's student's association) who will do the impossible so your stay can be as pleasant as possible! 2) The sunny weather! 3) The food… I don't have words to describe it. No one can resist it, trust me! 4) Despite being a big city when compared to Ljubljana, you always feel safe and people are generally eager to help you when you ask. 5) Party won't be a problem in Lisbon since we are always up for it so you won't have any trouble finding either someone to join you or a place to go. 6) Last but not least, you will fall in love with the city itself, with its amazing views from the numerous belvederes spread throughout the city and with the characteristic narrow and torturous streets of the old town. I hope that with this letter made you feel at least a bit curious about my dear country in the corner of Europe. By the way – I'll be doing Erasmus in Ljubljana till May, so if you want to know more about Portugal or just meet me, we can go grab a coffee or a beer! So feel free to send me a message on Facebook or to DM me on Instagram (@ manuelbbento). A special greeting to Nika Roblek who invited me to write this letter and whom I had the pleasure to welcome at my faculty, as well as to Tina Košuta, Ana Gačnik and Tajda Urbančič, who I also had the pleasure to welcome while doing their Erasmus in Lisbon and finally to Tilen Kozole and Špela Bohinec who I had the chance to meet in EPSA's 2016 Autumn Assembly in Cluj-Napoca. With my best regards and wishing you good luck for the rest of your studies, Manuel Osório Bento

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Sama Ali 5th year Faculty of Pharmacy, Alexandria University Alexandria, Egypt

Dear Spatula Readers, I’m Sama pharmacy options – pharmacy

Ali, a 22-year-old Egyptian girl, studying at the Faculty of Pharmacy of the Alexandria University in the clinical department in my senior year. Our study programme lasts 5 years, each year consists of 2 semesters. You have 2 either to be in the General or the Clinical program, while subjects in 4th and 5th year are more related to a clinical career.

In Egypt, the role of pharmacists is really important as rules regarding the prescription only medications are not well applied. That’s why a pharmacist with good knowledge must be in charge to give advice and to refer to physicians when needed. As for me I think I will continue my career in Genetic Engineering and Biotechnology because I find it interesting and I believe it’s the future. Currently, I am the Professional Development (PD) Chairperson in ASPSA organization (a member in association of IPSF founded in 1982). I have been a member since my 2nd year and since then my college years became enjoyable as I gained skills and knowledge in a fun way and made lifetime friends who became FAMILY! PD prepares 4 main events; Leaders In Training: 1 day sessions and games on how to be a leader. Patient Counseling Event: as practice event (not a competition) so members learn communications and counselling skills on a virtual patient. ASPSA 24-hour Camp: one of the biggest events including sessions, games to apply what they learned, ASPSA got talent and Clinical skills. Pharmacy Profession Awareness Campaign (PPAC): where we educate public and middle/senior students about the role of pharmacists. ASPSA also include the Public Health, which is responsible for awareness and blood donation campaigns. Moreover, there is the Student Exchange Program where I have met 2 beautiful Slovenian incoming students Maja Gamser and Ana Groše, they taught me some Slovenian words and made me more excited to visit Slovenia. On the 26th of JULY 2018, I had my SEP in SLOVENIA! It was a life changing experience for me. I was staying in Maribor and I had my internship in Clinical and Hospital pharmacy in UKC Maribor. People there were super helpful and I gained so much knowledge, especially in the Therapeutic Drug Monitoring. And as tourist in SLOVENIA, I was so overwhelmed by its nature. There are so many places I loved but my favorite would be Velika Planina. And of course not to mention the stunning view of Lake Bled although I had a hard time hiking to the top because I am not used to that :D As for food I found Štruklji, so tasty, and the idea that it can be eaten either as a dessert or lunch was interesting to me :) Walking by the Drava river in Maribor at the sunset with a ‘kremšnite’ ice-cream from Lastovka was my favourite thing to do. I’m thankful to so many people who showed me this ST UNNING country – Matija Bajželj, Lucija Zorko, Eva Debevec, Nika Roblek and Karin Korelc. It was a pleasure to visit the only country that has the word love in it’s name, which i have felt from eveyone. Waiting for you all in EGYPT. Yours, Sama Ali Alexandria, Egypt

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Ana Cristina Sarol 4th year Austin College of Pharmacy, University of Texas Texas, USA

Hello there, Spatula! My name is Ana Cristina Sarol and I am a fourth-year student at The University of Texas at Austin College of Pharmacy (UTCOP). I am actually from Havana, Cuba. I immigrated to the United States of America a little more than eight years ago. In Cuba, I studied Industrial Engineering for five years. When I arrived to Miami, USA, in 2010, I started attending Miami Dade College, where I met several students that were preparing to apply to pharmacy school. I started looking into different programs and the career opportunities within pharmacy and I thought it was an extremely interesting, rewarding and impactful field. Around two years later I took the Pharmacy College Admissions Test and got accepted into the program I am attending today. UT is a large university system with several schools in Texas. UT Austin is the main one and it is a huge research focused university with lots of different opportunities. After my first year of pharmacy school, I completed a two-month internship at a Dell Seton Medical Center, a big teaching hospital in Austin. Then I continued working there as a pharmacy technician, 8-16 hours per week. Since I was quite busy with school (8-10 classes per semester) and work, I did not get involved in research. However, I did get involved in several student organizations. I am currently a fourth-year student and will hopefully graduate next May. This last year is all rotations. There are different specialties and settings where pharmacists can end up working, and this is a year to explore some options. Some are required (Internal Medicine, Community, Advance Hospital and Ambulatory Care) but there are three other rotations slots for you to choose specialties you would like to explore. I did Cardiology, Academia and an international rotation. I had the opportunity to do my first rotation in Lisbon, Portugal where I met students from several European countries. I actually met a Slovenian pharmacy student doing the Erasmus program through a friend I made over there, and that is why I am writing this letter. That summer was one of greatest experiences of my life. I learned so much about pharmacy in Portugal and to experience the culture was a dream come true. This last semester has been a little intense because we have so many decisions to make. In the U.S.A. pharmacy is a very stressful career but I think it is a very different journey for each of us. I just hope to end up at a job where I can make others heathier and happier. I am currently applying for twoyears of residency focused on pharmacy administration. I will start interviews next Monday, February 4th. So wish me luck! I hope you are all enjoying learning the science of pharmacy. I have got the feeling things are more relaxed in Europe. Maybe I will move over there someday, who knows? I do follow a couple of Instagram pages of Slovenia and I cannot wait to visit. Your country is stunning! Plus, if everyone is as cool and sweet as the four Slovenians I met in Lisbon, I know it will be a trip to remember. Thank you for reading this brief version of my story. Sincerely, Ana

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Pisma iz tujine Ana Baumgartner 4. letnik Faculty of Pharmacy, University of Helsinki Helsinki, Finska »A na Finsko greš? Na mraz in v temo? Pa zakaj ravno tja, ko pa je toliko drugih destinacij?« To so bila vprašanja, ki sem jih dobila od skoraj vsakega, ki sem mu povedala, da grem za eno leto na mednarodno izmenjavo Erasmus+ v Helsinke. Priznam, takrat na ta vprašanja niti nisem znala najbolje odgovoriti, vendar lahko po malo več kot enem semestru, ki sem ga do zdaj preživela tu, vsem zagotovim, da je bila to prava izbira zame. Tema in mraz sicer res nista najprijetnejša stvar, ampak ju vse pozitivne izkušnje, ki pridejo zraven, zagotovo odtehtajo – od samega študija do ljudi, s katerimi sem obkrožena. Čeprav je tukaj študijski sistem precej drugačen od našega, sem se nanj zelo hitro navadila, kar pri toliko zanimivih vsebinah, ki jih ponujajo, ni hud problem. Tudi samo okolje mi zelo ustreza – Helsinki pravzaprav bolj spominjajo na park kot na evropsko prestolnico, toliko zelenih površin in narave je povsod. Še posebej zdaj, ko je vse zasneženo in ko so dnevi že dovolj dolgi in sončni, je res kot v pravljici. In kar je najpomembnejše, spoznala sem res veliko čudovitih in odprtih ljudi iz najrazličnejših evropskih držav, s katerimi smo v tem času ogromno doživeli in se zelo povezali. Obstaja res mnogo razlogov, zaradi katerih lahko izmenjavo v Helsinkih toplo priporočim vsakemu, ki ga malo ostrejša zima ne prestraši. Verjemite, da jo boste po začetnem šoku še vzljubili!

Kristjan Žnidaršič 4. letnik Univerza Miguel Hernandez Alicante, Španija Zdravo, družba! Dolgo časa se že nismo »vidl«, a? Pišem vam iz Španije, da vidim, kako vam kaj gre. Upam, da »cufate« izpitno obdobje, pa da še vedno najdete kaj časa za sprostitev. Jaz sem trenutno isto sredi izpitnega v Alicanteju (na Univerzi Miguel Hernandez) malo bolj za knjigami, ampak moram priznati, da mi nič ne manjka. Vreme top, hrana top, punce top, žuri top pa lahko rečem tudi faks top (zaenkrat). Živim res v čistem centru mesta z vsemi klubi, znamenitostmi, plažo, gradom in fitnesom, oddaljenimi največ 15 minut hoje. No, pa naj vam malo bolje opišem svoje bivanje tukaj. Prišel sem takoj na začetku septembra in na vso srečo dobil res »ludega« cimra, Poljaka Kubo, s katerim mi še nikoli ni bilo dolgčas – upam, da ga boste kmalu spoznali. Dokler ni bilo faksa, je skoraj vsak dan potekal tako: plaža, »beach volley«, tuširanje, žurka. Kmalu so se mi začeli tudi intenzivni tečaji španščine, kjer sem spoznal ostale Erasmusovce, ki so bili večinoma medicinci in nekaj farmacevtov, s katerimi smo se hitro ujeli. Tudi tukaj je zelo priljubljena organizacija Erasmus Student Network, s katero smo šli na kar nekaj izletov v okoliške kraje in se udeležili tudi njihovih večerij, plesnih tečajev (salsa/bachata) in seveda zabav. Edina stvar, ki jo res pogrešam, je balkanska glasba, ampak v redu, ko je pri nas »house party«, sem itak jaz DJ. Moram priznati, da štipendija programa Erasmus+ pride zelo prav, vendar pa ne pokrije vseh stroškov bivanja, tako da sem moral po prvih dveh mesecih začeti malo bolj živeti kot študent in ne kot turist. Spoznavati nove ljudi mi je bilo vedno v veselje in zelo sem vesel, da sem spoznal ljudi, s katerimi bomo ostali v stikih še dolgo po Erasmusu. Tako da je odločitev za izmenjavo v 4. letniku res bila ena izmed mojih najboljših. Upam, da tudi vi uživate v Sloveniji – ne mi zmrzniti v teh hladnih časih, pa pazite nase, da boste ostali »7 farmacevtov in pol«, dokler se ne vrnem.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Helena Balažic 4. letnik Karl Eberhards Universität Tübingen Tübingen, Nemčija

Živijo! Moje ime je Helena in v tem šolskem letu sem v okviru programa Erasmus+ na izmenjavi v Nemčiji, in sicer v Tübingenu. Tukaj je odlično! Nemški način življenja ni drastično drugačen od slovenskega, tako da kulturnega šoka nisem doživela, počnem pa veliko stvari, ki jih doma verjetno ne bi. Za začetek sem spoznala veliko novih ljudi iz različnih držav. Z družbo pogosto priredimo skupne večerje in tako drug drugemu predstavimo hrano iz domovine, kulturne razlike pa nenehno odkrivamo tudi med popolnoma vsakodnevnimi aktivnostmi. Poleg tega v prostem času obiskujemo različne kraje v regiji in njeni okolici, kar je bilo še posebej zabavno decembra, v času božičnih sejmov, po katerih slovi ta del Evrope. Samo mesto je malo manjše od Ljubljane, a je izjemno lepo in nudi številne aktivnosti, kot so različne kulturne prireditve, obisk gradu in vožnja s tradicionalnim čolnom (Stocherkahn) po reki Neckar, študentska organizacija StudIt pa pogosto organizira izlete, zabave in druge dejavnosti za študente. Študijski sistem tukaj je malo drugačen. Nemci imajo manj predmetov, so pa obsežnejši in je zato količina učenja podobna kot pri nas. Predavanja in izpiti se izvajajo le v nemščini, a vsi moji predhodni strahovi glede jezika so bili odveč, saj mi ne dela preglavic. Sošolci so sicer zelo prijazni, vendar pregovorno zaprti. Pregovorna je tudi učinkovita in hitra birokracija, malo manj pa nenehne zamude nemških vlakov, vendar te ne kvarijo vtisa izmenjave. Odločitev za izmenjavo v okviru programa Erasmus+ je zagotovo ena izmed najboljših v času mojega študija. Še dobro, da sem se prijavila za celo leto, saj bi mi bilo po le enem semestru težko oditi. Priporočala bi jo vsem, ki nimajo pretiranega domotožja, saj je to zagotovo najzabavnejše in najzanimivejše leto študija!

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

In the fast food paradise – SEP Columbus Ohio Uroš Buzeti

Bilo je proti koncu novembra 2017, ne spomnim se, kateri dan, ne točno, koliko je bila ura. Vem le, da so dnevi bili že žalostno kratki. Možno, da je bil četrtek, tisti »vržinazaj četrtek«, ki me je z misli popeljal v preteklo poletje. Odklenil sem telefon, odprl galerijo in se prav hitro spomnil, da je bil album Poletje 2017 skoraj prazen oziroma poln slik za preljubo debelo rdečo knjigo. V tistem trenutku sem se odločil, da bo album Poletje 2018 zanimivejši, vreden vsaj tiste lojtre »vržinazaj četrtek«. Nisem potreboval dolgo, da sem se spomnil na SEP oziroma Student Exchange Programme od IPSF, kjer so me od destinacij najbolj privlačile ZDA. Pridno sem sledil navodilom na spletni strani DŠFS, prišel skozi predizbor, se prijavil v bazo podatkov in februarja dobil e-pošto od Local Exchange Officerja iz Ohio State University, da mi ponujajo izmenjavo v Columbusu. »I’m going to ‘murica!«

poudarek predvsem na klinični farmaciji, ki je posledično na zelo visokem nivoju. Priložnost sem imel tudi opazovati farmacevta, ki je vodil antikoagulantno kliniko, kjer sem iz prve roke videl, kakšno razliko v komplianci lahko naredijo izpiljene mehke veščine. Izredno zanimiva rotacija mi je bila tudi v klicnem centru za preverjanja kompliance zdravljenja, kjer delajo večinoma študenti različnih letnikov študija farmacije, ki tako že v času študija uporabljajo svoje znanje in pomagajo ljudem. Na zadnji rotaciji sem bil del ekipe prostovoljcev iz različnih medicinskih strok, ki enkrat na mesec sodelujejo in odprejo brezplačno kliniko za ljudi, ki jim je zdravstvo v ZDA preprosto predrago. Seveda se nisem podal na SEP v ZDA samo zaradi nabiranja novih profesionalnih izkušenj, temveč predvsem zato, da bom imel ob četrtkih, ko bo mrzlo, kaj za objaviti na socialnih omrežjih. Ob zaključku rotacij sem zato dva tedna potoval, pri čemer sem se odločil za obisk ikoničnih mest, kot so New York, Chicago, Miami in Las Vegas. Seveda ni bilo dovolj časa, da bi videl vse, kar ZDA ponujajo, zato se bom še vsekakor vrnil. V času SEP-a sem imel priložnost tri tedne z opazovanjem farmacevtov spoznavati njihov način dela in njihov sistem ter ga vseskozi primerjal z našim in vselej z veseljem razpravljal o razlikah med njima. Ta izkušnja mi je omogočila edinstven vpogled v vsakdanjik različnih ljudi in v njihov način razmišljanja, kar bo za vselej ostalo z mano. Seveda pa je z mano ostalo še nekaj dodatnih kilogramov.

Brezplačna klinika za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.

Dolgo pričakovan julij je končno prišel in z njim moje prvo potovanje v novi svet. Prvi dnevi so mi bili nadvse zabavni, saj sem oseba, ki je ni težko navdušiti z naključnimi stvarmi. Težko mi je bilo skrivati navdušenje nad relativno malimi razlikami v kulturi, a tako velikimi razlikami v velikosti kosmičev! Prvi vtisi so bili neverjetni, moja misija testiranja vseh restavracij hitre hrane, ki jih v Evropi ni, se je začela kot načrtovano in že so bile tu prve rotacije po različnih farmacevtskih delovnih mestih. Začetek rotacij je bil obisk in sodelovanje na zboru predstavnikov Društva farmacevtov Ohio, kjer smo razpravljali o pripravljenosti na katastrofe in vlogi farmacevta v takih situacijah. V naslednjih dnevih sem opazoval, kako delajo farmacevti v javni lekarni, lekarni v nakupovalnem centru in bolnišnični lekarni. Hitro sem opazil razlike v učnih načrtih fakultet in spoznal, da je pri njih

Recept za Heroin iz leta 1908.

Aligator and me.

PREDSTAVITEV

Predstavitev društvenikov Uredniški odbor Spatule

Z novim letom so se tudi tokrat zamenjali (nekateri) obrazi v našem društvu, zato je uredniški odbor Spatule pripravil predstavitev posameznikov, ki bodo v tem letu skrbeli za nemoteno delovanje in raznovrstne projekte DŠFS in ŠSSFD.

Izvršni odbor DŠFS in ŠSSFD Predsednica: Maša Pavlič predsednik@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 6. april Domači kraj: Dol pri Hrastniku

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Potovanje s svetlobno hitrostjo, ki bi mi prihranilo ogromno časa. Najljubša družabna igra? Enka

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim?

Ali uživaš v prednostih predsedniškega statusa ali se utapljaš v dolžnostih, ki ti jih prinaša?

»Wink wink«. Na kongresu v Srbiji so me po naključju posneli, kako v kamero pošljem poljub in pomežiknem, iz tega naredili »gif« in ga sedaj vsi (razen mene!) z veseljem uporabljajo.

Bi rekla, da kar malo obojega. Delo je odlično in v ekipi se dobro razumemo, vseeno pa se včasih sprašujem, zakaj ima dan samo 24 ur.

Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice. Pred nekaj meseci smo v študentsko sobico dobili pismo z Vrhovnega sodišča v Ljubljani, naslovljeno posebej name. V njem je bil dopis o tožbi med mano in nekim farmacevtskim društvom. Odprla sem ga eno uro pred izpitom iz klinične kemije, zato v tistem trenutku nisem vedela, zaradi česa mi je bolj slabo. Na koncu se je tožba izkazala za le še eno izmed šal, ki mi jih društveniki tako radi pripravljajo. Vsekakor to ni najljubši spomin, zagotovo pa je tak, ki si ga bom za vedno zapomnila. Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj? Ker smo v društvu zelo aktivni ter organiziramo veliko različnih projektov in dogodkov, ne želim izpostaviti samo enega. Sodelujemo tudi z Evropsko in Svetovno zvezo študentov farmacije, kar pomeni, da imajo naši študenti ogromno različnih možnosti tako za pridobivanje novih znanj kot za sprostitev med študijem.

Skličeš sestanek, na katerega nekako vsi pozabijo. Sankcije? Že predčasno vse obvestim, da bodo imeli prepovedan vstop na naslednji farmacevtski žur, zato se mi ni treba bati, da bi na sestanek kadar koli kdo zamudil, kaj šele pozabil!

PREDSTAVITEV

Generalna sekretarka: Katja Veber gs@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Potovanje v času.

Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 9. april

Najljubša družabna igra? Enka

Domači kraj: Uf, a samo en?

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim? »Žurka pri meniii«. Rada povabim ljudi na zabave, tudi če niso pri meni (smeh). Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice. Vsakič, ko v študentsko sobico pride Nejc V. in skuha kavo za vse prisotne. :D Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj? Vsak študent FFA bi se moral udeležiti vsaj enega izmed mednarodnih kongresov – zakaj, pa si lahko preberete v vsaki Spatuli.

Ali je treba pred izvolitvijo za generalnega sekretarja opraviti preizkus desetprstnega slepega tipkanja? Ali morda uporabljaš katero drugo metodo? Preizkusa na srečo ni treba opraviti, drugače bi potrebovali novega generalnega sekretarja. Uporabljam pa tehniko »selektivnega spremljanja sestankov«, da mi tako ob hitrem tipkanju uspe v zapisnik zapisati le pomembne informacije. Po sestanku se ti izbriše cel zapisnik. Kako ukrepaš? Hmm, skličem nov sestanek, na katerem vsak izmed prisotnih, ki za zapisnik ponovi, kar je že povedal na prejšnjem sestanku, dobi piškote :P

Blagajničarka: Nika Roblek blagajnik@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 19. december Domači kraj: Preddvor

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Letenje Najljubša družabna igra? Activity

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim?

gres, saj združuje tako izobraževanje, zabavo kot sklepanje novih prijateljstev iz cele Evrope.

»Sugar mama«. V resnici za napisom ni nobene zgodbe, se mi pa zdi primeren za samo funkcijo.

Kaj narediš, če bi denar kar naenkrat izginil? Se ti kaj svita, kje bi ga našli?

Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice.

Najprej bi preverila lastni bančni račun, da se po »pomoti« ni znašel tam, haha. Če ga ne bi bilo, pa bi bila kar huda panika. Upam, da do tega ne pride.

Trenutno še nimam nobene zanimive prigode iz študentske sobice. Večino časa sem zaposlena z računi ali pa s sproščanjem na kavču ob Ediju. Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj? Vsekakor žurov, ki so vedno nepozabni. No, sedaj pa zares: mislim, da bi moral vsak študent obiskati vsaj en EPSA kon-

Tvoja prva misel, ko ravno zaključiš blagajno, pa priteče še en zamudnik, ki bi rad poplačal svoje račune? Mislim, da ni primerna za zapisati. Vendar ker tudi sama nisem vedno točna, zamudnik plača, jaz pa popravim zaključek blagajne.

PREDSTAVITEV

Predstavnik za stike z javnostjo: Matic Proj pr@dsfs.si Letnik študija: Raziskovalec Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 30. marec Domači kraj: Škofja Loka

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim? »PR-oj«. Gre za izpeljanko iz priimka in imena funkcije v društvu. Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice. Študentka prvega letnika pride v študentsko sobico, da si za en teden izposodi učbenik matematike. Pri tem je enega študenta zamenjala s knjižničarjem. Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj?

Katero nadnaravno moč bi si izbral? Branje misli Najljubša družabna igra? Človek ne jezi se

Razkrij nam, na katerih kanalih in socialnih omrežjih moraš biti odgovoren za podobo našega društva in kateri ti je najljubši? Aktivnosti društva lahko spremljate prek »mailing« liste, spletne strani, Facebooka in Instagrama. Profil imamo tudi na LinkedInu. Najljubši mi je Facebook, ki omogoča poglobljeno spremljanje dosega objav in statistike. #internetprivacy Kakšna bo prihodnost profila ŠSSFD na Instagramu? Nas vidiš kot prihodnje »influencerje«? Trenutno podpisujemo pogodbo z indijskim podjetjem, ki nam obljublja dodatnih 10.000 sledilcev. ;) @sssfd.slovenia

Izkoristite priložnost in se udeležite čim več različnih dogodkov, tako družabnih kot strokovnih.

Predstavnik za stike z EPSA: Nejc Ajlec ls.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 3. marec Domači kraj: Rihtarovci

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim? Napis se glasi »Aljec«, ker je to način izgovorjave mojega priimka na našem faksu. Zakaj se ne bi pošalil iz tega? Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice. Uff, spominov in prigod je preveč, vsak dan se namreč zgodi kaj zanimivega. Rad pa bi še enkrat poudaril, da je študentska sobica namenjena prav vsem študentom na FFA. Kadar koli lahko prideš, se uležeš na kavč, pokramljaš s svojimi kolegi, jih vprašaš za nasvet ali si privoščiš »siesto« po farmacevtskem žuru. Če imaš srečo, lahko dobiš še kaj za jesti. Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj? EPSA kongresa! Ker je to enkratna priložnost, da spoznaš ogromno število ljudi iz celotne Evrope, vadiš svoje znanje angleškega jezika, se ogromno naučiš in spoznaš, kakšne možnosti se ti kot farmacevtu ponujajo v prihodnosti. Naj ti

Katero nadnaravno moč bi si izbral? Biti hkrati na dveh krajih ob istem času Najljubša družabna igra? Poker

študijske obveznosti ne predstavljajo ovir, saj se vse da odlično uskladiti. Katera vloga se ti zdi pomembnejša: predstavnik za stike z EPSA ali glavni igralec promocijskega videa za »Summer University 2019«? Hahaha! Snemanje videa je bilo sicer zabavno, ampak glede na to, da še nisem prejel nobenih ponudb s kakšnih televizijskih hiš za snemanje celovečerca, bi rekel, da predstavnik za stike z EPSA. Na pretekli EPSA Jesenski skupščini v Beogradu si nam priboril portugalsko zastavo, ki zdaj krasi študentsko sobico. Kako ti je to uspelo (vemo, da je nisi ukradel)? So to morda zveze ali pa nadnaravna sposobnost? To je rezultat dobrega dela mojih predhodnikov in negovanja dobrih odnosov s portugalsko delegacijo. Če to zmešaš še z malce žrtvovanja in srbskimi kulinaričnimi dobrotami, je zastava tu!

PREDSTAVITEV

Predstavnica za stike z IPSF: Špela Bohinec cp.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Teleportacija

Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 17. september

Najljubša družabna igra? Activity

Domači kraj: Maribor

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim?

IPSC, saj združuje vse – sproščeno vzdušje, nekaj delavnic, zabavo in odlične ljudi. Res najboljši dogodek na FFA!

»Špela BO šla na dogodivščino«. Postala sem Špela BO, saj je bilo v družbi naenkrat preveč Špel in je bilo treba narediti razlike. Dogodivščina pa zaradi prigod ob prevozu, v kombiju hipi voznice, in njenega alternativnega pojmovanja termina »prevoz«.

Katere so obvezne stvari, ki jih boš zagotovo vzela s seboj na kongres IPSF v Ruando? Antimalarike, potni list in celo skupino študentov Fakultete za farmacijo. :) Ker si bila lani na izmenjavi v Nemčiji, nas zanima: Nemci ali Slovenci?

Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice.

Slovenci!!!

Ko sva s Tilnom kupila pinjato in jo napolnila z bombončki.

190214

Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj?

30 LET ZDRAVIH VREDNOT V MEDISU Znanje in inovativnost, ustvarjalno delo in nenehno iskanje novih poti do cilja – to smo Medis. Prinašamo in uvajamo inovativne pristope v zdravljenju, vračamo bolnikom upanje, skrbimo za bolj kakovostno življenje ljudi v srednji in jugovzhodni Evropi. Opravljamo delo, ki nas veseli in v katerega verjamemo. V zadnjih letih smo zrasli, trenutno nas je 330 zaposlenih, podjetja imamo v 10 državah, pohvalimo se lahko s 100 različnimi inovativnimi zdravili na številnih terapevtskih področjih. V regijo prinašamo najboljše v medicini, saj zastopamo svetovne proizvajalce zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. S štipendijami že vrsto let podpiramo nadarjene študente farmacije. Zaposlenim omogočamo izobraževanje, razvoj mednarodne

kariere, finančno pomagamo pri dodiplomskem in podiplomskem študiju, znanju jezikov, omogočamo individualno svetovanje in projektno delo. Nudimo ustvarjalno delo na področjih regulative, farmakovigilance in marketinga zdravil. Cenimo znanje in inovativno razmišljanje. Dobro vzdušje v timu nam veliko pomeni, radi se pohvalimo, da anketa o zadovoljstvu zaposlenih odraža odlične rezultate. Med najvišje ocenjena področja sodijo status delavca v podjetju, vodenje, delovno okolje, medsebojni odnosi, stopnja odgovornosti in občutek lastne uspešnosti.

ambicija

pogum

veselje

Torej v Medisu smo ekipa. Pridruži se!

www.medis.si kadri@medis.si

Medis, d.o.o. Brnčičeva 1 Ljubljana

PREDSTAVITEV

Koordinatorji DŠFS in ŠSSFD Koordinatorica IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks: Petra Prebanda seo.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 20. februar Domači kraj: Stična

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Letenje! Tako mi ne bi bilo več treba iskati ugodnih letalskih kart. :) Najljubša družabna igra? Tarok

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim?

kot še nikoli do zdaj! Spoznala sem čudovite ljudi in novo kulturo. Te izkušnje ne bi zamenjala za nič na svetu. :)

»SEPetra«. Verjetno zato, ker sem koordinatorica SEP-praks in ker se moje ime tako lepo ujema s kratico.

V kateri tuji državi bi se počutila najbolj domače (kje je takšna kultura, ki po tvojem mnenju najbolj ustreza tvojemu značaju)?

Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice. 5. marec 2018. Takrat se je začela Twinnet izkušnja s Poljsko in Slovenci smo se odločili, da jih sprejmemo v študentski sobici. Ker smo jih »poznali« samo prek Facebooka, nismo vedeli, kaj pričakovati. No, pol ure po njihovem prihodu so v študentski sobici že odmevale poljske pesmi. :D

Ker še nisem spoznala veliko različnih kultur, bi rekla ZDA. Tam sem preživela tri mesece in prav vsi Američani, ki sem jih spoznala, so bili neizmerno prijazni in pripravljeni priskočiti na pomoč.

Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj?

Med poletno recepcijo je prav, da tujim študentom med drugim pokažeš tudi, kako se zabavamo slovenski farmacevti. Kam jih pelješ oziroma kakšno zabavo prirediš?

Sama sem jih doživela že toliko, da je res težko izpostaviti samo enega. Ampak Twinnet se mi je zagotovo najbolj vtisnil v spomin, saj sem se v teh dveh tednih toliko nasmejala

Najela bi nek prostor, pripeljala veliko prijateljev s faksa in prinesla ogromen zvočnik ter slovensko hrano in pijačo. Borovničke so »a must«!

Twinnet koordinatorica: Sara Korošec twinslovenia@dsfs.si Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Kozmetologija Rojstni dan: 25. december Domači kraj: Maribor

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Bilo bi super, če bi se lahko med izpitnim obdobjem teleportirala na Maldive ali katero drugo rajsko plažo. Najljubša družabna igra? Never have I ever. Vedno izveš kakšne sočne zgodbice hehe

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim?

Humanitarni žur, saj gre za manjši žur, ki se ga naslednji dan nihče ne spomni.

»Grooznooo«. Žal ni posebne zgodbice, gre le za besedo, ki jo zelo pogosto uporabljam.

Kateri je tvoj najljubši štajerski argo? Prav tako ga prevedi za vse, ki niso Štajerci.

Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice.

»Štrample si daj gor!« To so hlačne nogavice in ne nekakšno čudno mitološko bitje.

Študentska sobica je zelo prijeten kotiček na faksu, predvsem kavč za »power nap«, vendar se mi pogosto zgodi, da pozabim svoje stvari, recimo polnilec za telefon/ računalnik, in se veselo odpravim domov.

Govori se, da bo letošnji Twinnet s Francozi. Katero slovensko besedo ali frazo se jih splača najprej naučiti? Katere francoske pa bi se najraje naučila ti?

Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj?

Seveda jih moramo naučiti našo največjo laž, ki je: »Enega še spijemo, pa gremo!«. Najraje bi se naučila kaj uporabnega, na primer: »Kaj pijemo danes?«

PREDSTAVITEV

Koordinatorica humanitarne skupine: Anja Dremelj humanitarna@dsfs.si Letnik študija: 2. letnik

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Branje misli

Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 14. oktober Domači kraj: Lukovica pri Brezovici

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim? »Medimedvedka«. Gre za enega izmed naših humanitarnih projektov Medimedo, pri katerem sodelujemo s študenti medicine. V vrtcih skušamo otrokom pregnati strah pred »belimi haljami«, tako da skupaj pozdravimo njihove plišaste medvedke in druge igrače ter z njimi preživimo nekaj zabavnih uric. Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice. Hm, težka izbira. Vsakič se najde ali zgodi kaj zanimivega. :) Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj? Uf, teh dogodkov je vsako leto več. Zagotovo se je več kot vredno udeležiti kakšnega farmacevtskega kongresa, saj ne

Najljubša družabna igra? Tarok :)

spoznaš le ogromno naših, temveč tudi študentov iz cele Evrope. Vsak bi moral priti tudi na humanitarni žur, saj gre denar v dobre namene, zraven tega pa se lahko še zabavaš. :) Kaj je bila prva stvar, ki si jo naredila, ko so se zaključili letošnji božični bazar in drugi božični humanitarni projekti? Odpisat sem šla kolokvij iz fizikalne kemije, haha, potem pa sem uživala še v zadnjih dneh decembra. Bi se kdaj (ali si se že kdaj) odpravila na kakšno humanitarno akcijo v oddaljene kraje (v manj razvite države) in kam? Zakaj prav tja? Seveda, takoj! Najraje na Filipine ali v Namibijo, ampak iskreno bi šla kamor koli, kjer potrebujejo pomoč. Državi me še posebej pritegneta, ker kolikor vem, tam ni veliko humanitarnih akcij, a sem prepričana, da bi bile več kot dobrodošle.

Koordinatorica strokovnih večerov: Urša Pirc strokovni@dsfs.si Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 19. oktober Domači kraj: Ljubljana

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Teleportacija v tople kraje :) Najljubša družabna igra? Activity

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim?

Kaj je tisto, kar dela strokovne večere boljše od rednih predavanj?

»Ready to go professional with me?«

Zanimive teme, dobri predavatelji in bolj sproščeno vzdušje.

Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice.

Kaj meniš, da bi privabilo več udeležencev na strokovne večere – boljša informiranost med študenti ali pecivo na dogodkih?

Čeprav sem v študentsko sobico prvič stopila šele letos, me je njena domačnost močno pritegnila. Najbolj uživam v jutranjem pitju čaja in klepetu. Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj?

Seveda boljša informiranost pripomore k številčnejši udeležbi, po drugi strani pa velja: kjer je hrana, je tudi dobra volja.

Farmacevtskih žurov, saj ob natrpanem urniku študijskih obveznosti ne smemo pozabiti na zabavo.

PREDSTAVITEV

Koordinatorica javnih kampanj: Helena Plešnik kampanje@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 19. september Domači kraj: Šoštanj

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim? »Public HP«. Ker se HP lepo ujema z mojimi začetnicami. Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice. Moram priznati, da sem se do sedaj precej malo zadrževala v študentski sobici in zanimivih zgodb še nimam na zalogi. Pričakujem pa, da se bo to v prihodnje spremenilo. :) Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj? Študentom svetujem, da se udeležijo čim več dogodkov, izbira je kar pestra. Drugače pa toplo priporočam vsakoletni motivacijski vikend in – gledano širše – EPSA kongrese . Kakšne so značilnosti dobrega promotorja in govorca na stojnici javne kampanje?

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Teleportiranje :) Najljubša družabna igra? Activity!

Dober promotor na stojnici je predvsem študent, ki mu je pomembno, da se sporočilo kampanje uspešno preda naprej in da se izobrazi čim več mimoidočih. Dobro mora biti poučen o temi, o kateri govori, in hkrati mora znati strniti bistvo v nekaj stavkov. Seveda mora biti nasmejan in komunikativen, brez tega ne gre! Opiši svojo sanjsko stojnico. Kako bi izgledala in kaj vse bi vsebovala, če denarna sredstva ne bi bila ovira? Idealna stojnica bi bila vsekakor ogromna, taka, da je mimoidoči nikakor ne bi mogli spregledati, in po možnosti ogrevana – pozimi namreč študenti na stojnici kar precej zmrzujejo. Ob strani ali nekje na vrhu bi imela verjetno nameščen večji ekran, na katerem bi se predvajala prej pripravljena projekcija ali filmček/risanka na temo kampanje. Imeli bi veliko promocijskega materiala, ki je vedno mikaven za ljudi. Poleg letakov bi imeli za tiste, ki jih zanima več, pripravljene še obsežne brošure.

Glavna urednica Spatule: Nina Janežič spatula@dsfs.si Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Kozmetologija Rojstni dan: 27. junij Domači kraj: Pijava Gorica

Kako se glasi tvoj napis na personalizirani DD-kolekciji in kakšna je zgodba za njim? »Spatula al spatUla?« Naj vam namignem, da gre za različno naglaševanje naslova našega glasila. Mislim pa, da sta moja predhodnika edina, ki poleg mene razumeta in poznata pravo ozadje ter izvor teh besed. ;) Opiši svoj najljubši spomin oziroma najljubšo prigodo iz študentske sobice. Lansko poletje sva s sošolko po zadnjem odpisanem izpitu prišli »samo nekaj iskat« v študentsko sobico. Nato pa sva tam ostali vsaj tri ure, izvedeli marsikaj novega in se družili z drugimi študenti, ki so prihajali in odhajali. Bilo je res lepo, sproščeno popoldne, popolno za zaključek študijskega leta. Katerega farmacevtskega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA in zakaj?

Katero nadnaravno moč bi si izbrala? Nevidnost Najljubša družabna igra? Enka ;)

Prav vsak (še posebej pa študenti nižjih letnikov) bi se vsekakor moral udeležiti IPSC-ja. Ta dogodek bo imel pri meni vedno posebno mesto, saj sem tam prvič spoznala, kaj res pomeni biti »Drug Dealer«. <3 Ko se ne ukvarjaš z izdelavo in izidom Spatule, čemu namenjaš svoj prosti čas? Kakšen prosti čas, haha? Zadnje časa ga je bilo ob Spatuli in izpitih res bolj malo. Upam, da bom lahko šla kaj smučat, še preden zmanjka snega. Katero številko Spatule bi rešila v primeru požara? Kot gasilka bi poskušala rešiti kar vse. V primeru, da mi ne bi uspelo, pa je še dobro, da obstaja več arhivov Spatule na različnih lokacijah, vključno z »online« arhivom.

NOVIČKE

Novičke Leto periodnega sistema Letos je 150. obletnica periodnega sistema, ki ga je ustvaril Dimitrij Mendelejev, zato so leto 2019 razglasili za leto periodnega sistema kemijskih elementov. Hkrati je tudi 350 let, odkar je Antoine Lavoisier kategoriziral triintrideset elementov, in 190 let, odkar je Johann Wolfgang Döbereiner prvič opozoril na ponavljajoče se lastnosti elementov z zakonom »triad« (npr. atom broma ima polovično vrednost vsote mas klora in joda). Leto periodnega sistema je priporočilo Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), ki letos

Mojca Gojčič

praznuje 100. obletnico obstoja. S tem letom želijo doseči boljšo obveščenost o kemiji in pokazati, kako je periodni sistem glavna povezava za kulturne, ekonomske in politične vidike družbe skozi skupen jezik.

VIR Stoye Emma. Chemistry world. Celebrations throughout next year will aim to boost public awareness of chemistry. https://www.chemistryworld.com/ news/2019-to-be-the-international-year-of-the-periodic-table/3008504.article. 9. januar 2018. Dostopno: 21. 1. 2019.

Pametni mikroroboti, ki se lahko prilagodijo okolju Ko razmišljamo o robotih, na splošno mislimo na stroje, opremljene s kompleksnimi sistemi elektronike, senzorjev, baterij in aktuatorjev. Toda na mikroskopski ravni so roboti popolnoma drugačni. Nekega dne bomo morda lahko zaužili drobne robote, ki bodo dovajali zdravila neposredno do obolelih tkiv, zahvaljujoč raziskavam, ki jih izvajajo na EPFL in ETH Zürich. Narava je razvila množico mikroorganizmov, ki spreminjajo obliko, ko se spreminjajo okoljske razmere. To osnovno načelo je navdihnilo skupino znanstvenikov za oblikovanje pametnih, biokompatibilnih mikrorobotov,

Nika Roblek

ki so zelo prilagodljivi. Roboti imajo posebno sestavo in strukturo, kar jim omogoča plavanje skozi tekočine in prilagajanje značilnostim tekočine, skozi katero se gibljejo. Če na primer naletijo na spremembo viskoznosti ali osmotske koncentracije, spremenijo svojo obliko ter s tem ohranijo svojo hitrost in okretnost brez izgube nadzora nad smerjo gibanja. Zaradi strukture in možnosti prilagajanja oblike lahko preidejo skozi ozke žile in zapletene sisteme, ne da bi pri tem ogrozili hitrost ali okretnost. Narejeni so iz hidrogelnih nanokompozitov, ki vsebujejo magnetne nanodelce, kar omogoča nadzor prek elektromagnetnega polja. Prav tako pa se lahko sami premikajo skozi votline z uporabo pretoka tekočin. Deformacije se lahko programirajo vnaprej, tako se doseže maksimalna učinkovitost brez uporabe okornih senzorjev ali aktuatorjev.

VIR http://www.worldpharmanews.com/research/4682-smart-microrobots-that-can-adapt-to-their-surroundings (23. 1. 2019)

Prenovljena lekarna Mirje Lekarna Ljubljana je maja 2018 odprla prenovljeno poslovalnico na Mirju, eno izmed najstarejših in najuglednejših lekarn v Ljubljani. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine so v prenovljene prostore, v katerih Lekarna Ljubljana izvaja lekarniško dejavnost, vključili tudi več kot sto let staro izvorno pohištvo in opremo oficine. Začetek delovanja lekarne sega v leto 1906, ko je na Dunaju izobražen magister farmacije Andrej Bohinc odprl lekarno pri Zlati kroni. Ta se je kasneje preselila v moderno novo stavbo na drugi strani ceste, kjer je bila po vojni leta 1948 v njej ustanovljena Lekarna Mirje. Prof. dr. Pavle Bohinc, mag. farm., sin Andreja Bohinca, jo je zapustil Fakulteti za farmacijo. Nameniti jo je želel študijski in raziskovalni dejavnosti, zato

Luka Stegne

sta tudi po prenovi dva prostora še vedno namenjena študijskim praksam študentov Fakultete za farmacijo. Poleg tega lahko stranke občudujejo restavrirano oficino s prvotnim pohištvom, blagajno, lestencem in umetelnim posodjem. Vsi zgodovinski sladokusci pa ste vabljeni v študentsko sobico na prebiranje »obsežnih kronik« o prenovi.

VIR http://www.ffa.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/obvestila/odprtje-prenovljene-lekarne-mirje-poklon-dediscini-prof.-dr.-pavla-bohincaB (20. 1. 2019) https://www.lekarnaljubljana.si/novice/lekarna-ljubljana-odprla-prenovljeno-lekarno-mirje (20. 1. 2019)

NA POGOVORU

Izr. prof. Nina Kočevar Glavač, mag. farm. Neža Trpin

Ko potrkam na vrata pisarne, v trenutku vstane od računalnika in mi toplo stisne roko: »Boste čaj?« Joj, saj ni treba, res ne bova dolgo, si mislim, a dejstvo, da vendarle gostujem na Katedri za biologijo, natančneje področju za farmakognozijo, pretehta. Ko zapuščam pisarno, ne morem, da se ne bi smejala misli, ki me je nezavedno prešinila, še preden sva začeli pogovor – da bom iz vljudnosti morala infuz Menthe piperite spiti še vroč. A spoznati osebo s tako močnim in odločnim značajem, izdelano vizijo, trdno postavljenimi vrednotami in vero v stalni napredek ter predvsem s pristno pozitivno energijo je dovoljšen razlog, da sem svoj metin čaj spila šele, ko je bil že povsem ohlajen. Pogovarjala sem se z izr. prof. Nino Kočevar Glavač, mag. farm. Prof. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., pozdravljeni. V času intervjuja smo ravno sredi izpitnega obdobja. Vsi študenti FFA vemo, kaj to pomeni za nas – kaj pa to pomeni za vas in vaše delo na FFA? Pozdravljeni, Neža, vesela sem povabila na ta pogovor. Izpitno obdobje pomeni zame navadno nekoliko bolj statičen delovnik sedenja v pisarni. Ne le zaradi popravljanja izpitov, v tem času se tudi bolj posvetim študiranju raziskovalnih vsebin, ki smo jih oddelali v zimskem semestru. Je pa letošnje izpitno obdobje zame malo drugačno zaradi precej večjega števila predavanj, ki sem jih imela s študenti. Predvsem mi bo pomembno merilo, kako dobro smo na farmakognoziji delali z vami: kako smo vas motivirali, kakšno in kolikšno znanje boste odnesli na svojo nadaljnjo strokovno pot, in ne nazadnje, kako ste se počutili med nami. Kakšna je sicer vaša vloga v programski shemi FFA? Predavam in raziskovalno delam na področju zdravilnih rastlin in kozmetičnih sestavin naravnega izvora. Približujejo se informativni dnevi, ko se večina dijakov sprašuje, kam in kako naprej. S čim je študij farmacije prepričal vas? Je bila to lahka odločitev ali ste sočasno imeli odprtih več možnosti? Verjetno se boste nasmejali. Študija farmacije, če zdaj pomislim, pravzaprav niti nisem zelo dobro poznala, moja izbira je potekala nekako po sistemu izločanja. Osnovna vsebinska smer je bila seveda določena z mojim zanimanjem za ta del naravoslovja, potem pa: medicina se mi zame ni zdela prava, kemija se mi je zdela preozko področje, zato sem naredila kljukico pri farmaciji. To je bila tudi edina izbira, ki sem jo napisala kot prijavo.

Po diplomi (takrat še univerzitetnega študijskega programa Farmacija) ste študij nadaljevali in ga zaključili z doktoratom. Zakaj ste za svojo poklicno usmeritev izbrali prav Katedro za farmacevtsko biologijo? Nekatere stvari nas zaznamujejo že v otroštvu. Zagotovo od tod izvirajo ljubezen in spoštovanje do narave oziroma rastlin ter radovednost, kaj uporabnega v smislu medicinske vrednosti nam lahko dajo. Farmakognozija Katedre za farmacevtsko biologijo je edina na fakulteti pretežno nekako tako obarvana. A kot se v življenju pogosto zgodi, nam pot prekrižajo oziroma usmerijo tudi lepa naključja. Diplomo sem želela opravljati le z (zdravilnimi) rastlinami in le na Katedri za farmacevtsko biologijo. Vendar takrat pri prof. Kreftu ni bila na voljo nobena takšna tema. Tako je bila moja diplomska naloga biotehnološka, prav tako polovica doktorata, sem pa v tistem času prek analitike prešla na področje farmakognozije. No, in zdaj sem tu, kjer se počutim najbolj domače.

NA POGOVORU

Če primerjate študij farmacije v času, ko ste v predavalnice in laboratorije zahajali v vlogi študentke, in zdaj, ko jih obiskujete kot predavateljica/vodja laboratorijskih vaj in delate s študenti, kje vidite največje spremembe, oziroma če vprašam drugače, kaj je zdaj drugače, kot je bilo prej? Merim na vse nivoje, akademskega, programskega, odnos študentov do študija in profesorjev, in obratno ... Največje spremembe vidim v večji izbiri predmetov, prek katerih lahko spoznavate širše področje farmacije. Zelo pozitivno se mi zdi tudi, da je na splošno odnos profesorjev in asistentov do vas bolj odprt in sproščen. Po drugi strani pa imam žal občutek, da je vaš odnos do študija postal zelo birokratski v smislu opravljanja predmetov oziroma izpitov kot »ovir« do strokovnega naziva. Na splošno vas je težko motivirati, pritegniti k sodelovanju, odpraviti vašo zadržanost. To pravzaprav delno tudi razumem, mislim, da ste preobremenjeni, sistem je po mojem preveč usmerjen v teorijo in učenje kot tako ter premalo v prakso, povezovanje znanja. OCLC (Online Computer Library Center) WorldCat, največja svetovna mreža knjižničnega gradiva in storitev, na zahtevo »Kočevar Glavač, Nina« izvrže naslednji podatek: »93 works in 99 publications in 2 languages and 208 library holdings as Editor, Author, Translator, Thesis advisor, Interviewee, Other«. Zavidljiv dosje, še posebej, če ga podkrepim z dejstvom, da so objave z vključenim vašim imenom neprekinjeno izhajale vse od leta 2007. Kaj je vaš generator, ki vas spodbuja za iskanje novih izzivov? Navadno delamo, kot in kolikor nas žene značaj; ideje, načrti, želje, zanimanja, motivacija, energija, vzponi in padci, vztrajnost in seveda odnos do življenja – to so ključne besede. Seveda ne morem mimo najpomembnejše novice – knjiga Sodobna kozmetika, strokovni priročnik o naravni kozmetiki, je dosegla in še vedno dosega velik odmev. Kako, kdaj in zakaj sploh se je porodila ta ideja? Kaj je glavni namen priročnika? Ideja o knjigi je pravzaprav splet naključij iz leta 2013, ko smo na majskem simpoziju Slovenskega farmacevtskega društva v Portorožu s kolegi predavali o zdravilnih rastlinah in sodobni fitoterapiji, kar je bila tema, posvečena izidu

Sodobna kozmetika (ang. Modern Cosmetics)

Doktorski študij na Katedri za farmacevtsko biologijo 2006

Sodobne fitoterapije. Po predavanjih nas je energije poln zrak vonja po borovcih premamil na dolg sprehod ob obali, ki smo ga preklepetali kot sodelavci in prijatelji ter zaključili z lepo bero novih načrtov, med njimi tudi z zamislijo o knjigi Sodobna kozmetika. Nekako v tistem času je izr. prof. Damjan Janeš tudi prevzel predmet Kozmetične sestavine naravnega izvora v okviru programa Kozmetologija, kar je bil pravzaprav glavni povod. Tisto poletje sva naredila osnutek vsebine in časovnico ter povabila soavtorje. Med ključnimi »zakaji« ne morem mimo dejstva, da je kakovostne literature na področju naravne kozmetike izjemno malo, pri nas na primer je sploh ni bilo, ne za stroko ne za ljubitelje izdelave domače kozmetike. Glavni namen knjige je bil torej čim bolj celovit in pregleden, a tudi kritičen opis področja kozmetičnih sestavin naravnega izvora. Kaj vse lahko tisti, ki bi želeli o knjigi Sodobna kozmetika vedeti več, najdemo v njej? Kako ste zasnovali vsebino in iz katerih virov ste črpali informacije/znanje? Sodobna kozmetika je pregled najpomembnejših kozmetičnih sestavin naravnega izvora, ki jih najdemo kot sestavine naravne in tudi klasične kozmetike, zasnovan po njihovi (tehnološki) funkciji, ki jo imajo kot del kozmetičnega izdelka: na primer rastlinska masla in olja, eterična olja, izvlečki, vlažila, UV-filtri, površinsko aktivne snovi, kozmetično aktivne sestavine s protimikrobnim delovanjem itd. Posamezne sestavine smo predstavili v obliki monografij, katerih najpomembnejši deli so opisi fizikalno-kemijskih in fizioloških lastnosti ter delovanja in uporabe, vključno z opozorili oziroma tveganji, kjer je to potrebno. Glavni vir literature so bili znanstveni članki, znanstvene in strokovne knjige, v nekaterih primerih pa tudi tradicionalne in lastne izkušnje. Za podrobnejši vpogled pa vas vabim kar v našo knjižnico. Kako je potekalo delo z ekipo (so)avtorjev, (so)ustvarjalcev in drugih, ki so prispevali k nastanku priročnika? Koliko dela, truda in časa je bilo vloženega v nastajanje, da smo lahko knjigo v vezani obliki prijeli v roke tudi mi?

NA POGOVORU

Soavtorji so dobili kar natančna navodila za vsebinsko zasnovo posameznih poglavij. Besedila so bila napisana relativno hitro, a glavno delo se je s tem šele začelo. Enajst soavtorjev po eni strani ni velika ekipa, po drugi strani pa ogromna, če imate za cilj knjigo, v kateri bo beseda gladko tekla tako z vsebinskega kot s slogovnega vidika. Za občutek: za pisanje smo potrebovali pol leta, za uredniško delo slabo leto in za grafično oblikovanje nekje pol leta. Celoten proces nastajanja je bil zame zelo zahteven, saj sem večino uredniškega dela opravila doma, to je zvečer in ponoči, kar ob družinskih obveznostih ni bilo lahko. Danes sem neizmerno hvaležna in ponosna na vse, ki so bili udeleženi v tem procesu, saj nam je uspelo res veliko delo!

kozmetike prepričati o prednostih naravne kozmetike, ki jo vidim kot edino možno usmeritev kozmetične industrije v prihodnosti, in sicer tako z vidika prijaznosti do našega okolja kot z vidika naše kože. Pod imenom Modern Cosmetics omenjeni priročnik odmeva tudi na svetovnem spletu, našla sem kar nekaj blogov oziroma »revjujev« z izjemno pozitivnimi kritikami. Ste pričakovali (ali morda tudi načrtovali) tak odmev/ pozornost, tudi s strani medijev? Da, po tihem sem seveda vedela, da je knjiga po vsebinski plati izjemna publikacija, ki v taki zasnovi trenutno praktično nima konkurence na svetovni ravni, niti med znanstvenimi niti med poljudnimi viri o kozmetičnih sestavinah naravnega izvora. So pa odzivi presegli vsa pričakovanja, na to sem res ponosna! Po podatkih založnika jo berejo v 60 državah po svetu, največ v Združenih državah Amerike, Kanadi in Veliki Britaniji. Kaj je bil za vas najpomembnejši trenutek v procesu nastajanja knjige Sodobna kozmetika? Na katero stvar ste najbolj ponosni oziroma kaj je za nastajanje priročnika/ vas osebno pomenilo največjo prelomnico? Nastajanje knjige Sodobna kozmetika in mene so zaznamovale tri, na nek način zelo osebne stvari. Prva prelomnica je bilo spoznanje, da bo uredniško delo (pre)velik zalogaj, a ga je uspešno premagala pravilno odmerjena kombinacija moje trme, motivacije in energije, pri čemer gre velika zasluga tudi izr. prof. Damjanu Janešu. Druga prelomnica je bil trenutek, ko sem končno različico knjige oddala v tiskarno in se zaradi izčrpanosti nepreklicno odločila, da je to moje zadnje izvirno uredniško delo. In tretja je sprejem slovenske in angleške knjige med bralci, ki je odtehtal vse dolge dneve in noči dela.

Kongres v Kobenhavnu leta 2016

Sodobna kozmetika je že prevedena tudi v angleščino. To pa pomeni, da ste že dosegli enega izmed prvih ciljev, kot ste zapisali na spletni strani, in znanje o naravnih kozmetičnih sestavinah s prevodom uspešno ponesli v svet. Kateri cilji so na vrsti sedaj? Kateremu cilju/ciljem pa sledite dolgoročno? Da, v angleščino je preveden prvi del, ki obsega polovico slovenske knjige. Odločitev, da bo izšla v več delih, je bila pravzaprav edina možnost, saj je angleški jezik precej potraten in celotne vsebine zaradi tiskarskih omejitev ne bi bilo mogoče spraviti v eno knjigo. Prvi naslednji, neposredno na knjigo vezan cilj je izdaja drugega dela. Prav v teh dneh spravljam na papir vsebinsko zasnovo, poleti pa se bova s soavtorico dr. Petro Ratajc intenzivno lotili pisanja, da konec leta 2020 dobimo v roke tiskano knjigo o aromatičnih kozmetičnih sestavinah naravnega izvora. Moja glavna želja oziroma dolgoročni cilj pa je uporabnike

Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela na FFA opravljate tudi delo glavne urednice Farmacevtskega vestnika. Nam zaupate, kako ste prišli do te zadolžitve? Kaj vse zajema vaše delo in kako ga združujete s svojim preostalim delom/kariero? So vam izkušnje z uredniškim delom pomagale tudi pri urejanju knjige Sodobna kozmetika? Ne, uredniško delo pri Farmacevtskem vestniku je precej drugačno, večinoma bolj tehnične narave. Na kratko: zajema pošiljanje člankov ustreznim recenzentom, komunikacijo z avtorji, recenzenti in oblikovalcem ter sodelovanje pri oblikovanju vsebin posameznih številk. Večino dela zaradi pomanjkanja časa v službi opravim doma. Kar jemljem kot pomembno pri tem delu v smislu moje strokovne rasti, pa je to, da sem stalno v stiku s širšim področjem farmacije, saj vse članke temeljito preberem. Kdo in kaj vse pa je Nina, ko ni v službi? Predvsem in na prvem mestu je Nina del čudovite družine, mama treh radovednih otrok, s katerimi prav v tem času seje v lončke paprike in paradižnike za slastno in zdravo poletje. Sem lastnica 25 let starih Dr. Martensk, ki z mano

NA POGOVORU

uživajo na rokovskih koncertih. Sem nekdanja atletinja, ki preteče dolge kilometre poletij in se pozimi zavije v športni spanec. Sem neizmeren vir pozitivne življenjske energije, ne maram pa neprijetnih človeških značajev. Za te stvari zelo skrbim, da jih »stlačim« v svoj urnik. Pravijo, da je dom tam, kjer so korenine. Se (še) čutite povezani s Semičem? Katero vašo navado/aktivnost bi izpostavili, da je zagotovo zapuščina iz otroštva (in bi po njej, če ne po drugem, v vas lahko prepoznali Belokranjko)? Sem Belokranjka. Svoje otroštvo rada opišem kot popolno ter se redno in z veseljem vračam v Semič. Tam me vedno napolni mirnost življenja, občutek, da se čas malo ustavi. Kar mi od zapuščine najprej pade na misel in me nasmeji, je jezik – ne uporabljam(o) dvojine, no, razen v uradnih situacijah. Malo za šalo, malo za res: »Buljšega vina nej, ku je naš cviček!«, pravi ena izmed slovenskih narodnih pesmi. Kaj o tej trditvi menite vi, tako z osebnega kot z znanstvenega stališča? Cviček je za moj okus preveč bled. Zmagovalka iz mojih krajev je modra frankinja, barva kaže na bogastvo fenolnih spojin. Po pameti!

takrat pa žal več ne berem. ̶Film? Hm, zadnja leta sem »obsojena« na otroške. ̶Citat? Domišljija je pomembnejša od znanja, kajti znanje je omejeno (A. Einstein). ̶Mesto/država? Sem velika ljubiteljica velikih mest, ki je rada v naravi, zato reciva New York in Velika planina. ̶Zavetje doma ali raziskovanje tujine? Raziskovanje tujine. Morje ali gore? Morje. ̶Poletje ali zima? Poletje. ̶Kava ali čaj? Čaj. ̶Samostojno ali v skupini? Obojega v pravi meri. ̶Biti glasen ali pokazati z dejanji? Pokazati z dejanji. ̶Slediti pravilom ali »pravila so postavljena predvsem za to, da se jih krši«? Absolutno prvo, a včasih so potrebni premišljeni ovinki. Najlepša hvala za odgovore in obilo uspehov tudi v prihodnje!

Za konec pa samo še to: kaj bi za popotnico dali nam, študentom? Želje, cilji in dosežki v življenju so odraz nas. Vzemite si čas, da se poiščete. Od tu naprej ni vedno vse samoumevno, je pa najboljša popotnica za iskreno, doživeto in zadovoljno pot, osebno in profesionalno. Rafal (naj)ljubših: Pesem/»komad«? Jej, prav nehvaležno vprašanje … Če moram izbirati, je to glasba, ki jo ustvarjajo na primer Pearl Jam, Neil Young, Muse.

»Kot se v življenju pogosto zgodi, nam pot prekrižajo oziroma usmerijo tudi lepa naključja.«

Knjiga? Neštetokrat sem prebrala obe Sodobni, fitoterapijo in kozmetiko. Do rojstva otrok sem požirala leposlovje, od

NA POGOVORU

Matevž Aubreht, mag. farm. Moja karierna pot Žiga Rebernik

Intervjuval sem Matevža Aubrehta, strokovnega sodelavca, dobri dve leti zaposlenega v Medisu. Pogovarjala sva se o tem, kaj ga je navdihnilo za študij farmacije, kako je potekala njegova študijska pot in kako je podjetje Medis oblikovalo njegovo usmeritev na področju farmacije. Razpravljala sva tudi o tem, kakšne osebnostne lastnosti so pomembne za takšen poklic in kakšen je tipičen dan na takšnem delovnem mestu. Zatrjuje, da ga je farmacija spremljala že od malih nog – skozi nadobuden pogled na delo njegove mame. Študenti naše fakultete so že velikokrat slišali za farmacevtski poklic strokovnega sodelavca, vendar ne vedo točno, kdo je to in kaj je njegova primarna naloga. Kako bi vi to opisali? Poklic strokovnega sodelavca je širok in zajema vrsto operacij. V osnovni definiciji bi lahko rekli, da strokovni sodelavec predstavlja nova in obstoječa zdravila (tudi prehranska dopolnila in medicinske pripomočke) ter pri tem podaja strokovne informacije zdravstvenim strokovnjakom. Pravzaprav je delo strokovnega sodelavca pomembno, saj je njegova naloga, da na podlagi znanstveno utemeljenih informacij predstavlja prednosti novih metod zdravljenja. Hkrati je most med proizvajalcem zdravila in stroko. Zato je pomembno, da imamo z delavci v zdravstvu strokoven in korekten odnos. Če svoje delo opravljamo dobro, pomagamo bolnikom. Abstraktno bi lahko rekli, da je strokovni sodelavec obraz farmacevtskega podjetja na terenu. V času študija na Fakulteti za farmacijo ste bili štipendist podjetja Medis, v katerem ste zdaj zaposleni. Vam je štipendiranje v enem izmed vodilnih podjetij na področju farmacije v času študija odprlo nove priložnosti? Je štipendiranje v tem podjetju nujno za zaposlitev? V mojem študentskem času je bila za marsikoga magična številka 8,5. To je bila mejna povprečna ocena, ki je odločala o nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije. Strah pred izgubo tega mesečnega dohodka me je spodbudil k zgodnjemu iskanju drugih možnosti štipendiranja. Tako sem se med pisanjem poročil za Fizikalno kemijo v drugem letniku odločil napisati vlogo/prošnjo za štipendijo in jo brez objavljenega razpisa za štipendije poslal na Medis. Kasneje sem prejel pričakovan odgovor, da trenutno nimajo razpisa za štipendije, a da ga bodo zagotovo imeli v roku pol leta, ko bo moja vloga tudi obravnavana. Ker študentski čas hitro mineva, je prišel tudi razpis za kadrovsko štipendiranje, vendar za višje letnike. Vseeno sem bil na razgovorih

dovolj suveren in sem tako prejel Medisovo kadrovsko štipendijo. Kljub zelo dobrim ocenam v drugem letniku sem se bil posledično primoran prostovoljno odpovedati Zoisovi štipendiji. Za nekatere nisem naredil nič, ker sem še vedno prejemal samo eno štipendijo, ampak s tem sem si nekako zagotovil možnost študentskega dela med študijskimi počitnicami, možnost dohodka, četudi ocene ne bodo v povprečju nad 8,5, in upanje, da grem naslednji dan po zagovoru magistrske naloge v dobro službo. V času štipendiranja sem imel veliko možnosti za študentsko delo v Medisu, poskusil sem se skoraj v vseh sektorjih v podjetju, tudi v pakirnici. Medisovi štipendisti imamo morda kakšen odstotek več možnosti za zaposlitev, ni pa to edino merilo pri zaposlitvi. Dejstvo je, da se na razpise za štipendijo niti ne prijavijo vsi najprimernejši kandidati za

NA POGOVORU

prihodnje zaposlene in ti imajo zagotovo velike možnosti pri razgovorih za službo.

mi danes pogosto koristi pri kakšni razpravi s farmacevti v lekarni.

V drugi polovici študija farmacije se začnejo študenti usmerjati bodisi v klinično bodisi v industrijsko farmacijo. Kako ste se odločili vi? Menite, da je ta usmeritev ključna?

Veliko mladih dandanes skrbi, kaj bo z njimi po končanem izobraževanju. Kako se spominjate svojega prestopa s fakultete v službo? Je na tem koraku štipenditor odigral glavno vlogo?

Ker sem nekako pričakoval zaposlitev v Medisu, sem se z vidika koristnosti za prihodnost odločil za industrijsko farmacijo. Sem se pa med študijem načrtno odločal za izbirne predmete s področja socialne farmacije, ki so mi prinesli veliko koristi. Menim, da je ta usmeritev srednje pomembna, zagotovo ni ključna. Imam veliko sošolcev, ki so izbrali klinično farmacijo, sedaj pa so uspešno zaposleni kot tehnologi v industriji. Pri odločitvi se je prvo treba vprašati, kaj me veseli in kje bom pridobil več za prihodnost.

Menim, da je veliko mladih premalo proaktivnih pri iskanju službe. Po mojem mnenju je absolventsko leto dovolj dolgo, da se najde nekaj mesecev za razna študentska dela v farmaciji. Zagotovo se bo za večino prek tega dela našlo kakšno primerno delo za prvo zaposlitev. S tem ko delamo študentsko delo, pridobivamo izkušnje, občutek za to, kaj želimo delati, in navsezadnje nas prek tega lahko spoznajo tudi delodajalci. Tudi sam sem ubral to pot. Med absolventskim letom sem tako našel študentsko delo na Medisu, v trženju, in čez dva meseca sem že opravljal delo strokovnega sodelavca na terenu. Kako ste se v podjetju Medis usmerili v ta poklic? Po dvomesečnem delu kot asistent v trženju sem bil s svojim žarom za delo in komunikativnostjo opažen kot resen kandidat za samostojnejše delo. Prav v tem času se je ponudilo prosto delovno mesto v prodaji za strokovnega sodelavca za izdelke OTC. Ob ponudbi za novo delovno mesto sem imel v mislih prizore iz lekarne, kako so strokovni sodelavci prihajali in večinoma tudi odhajali zadovoljni. Nekatere izmed njih sem večkrat nagovoril in jih povprašal po kakšnih informacijah v zvezi z njihovim delom. Večinoma so bili zelo zadovoljni, kar me je zelo pritegnilo in imelo na koncu tudi odločilni pomen, da sem se odločil za to delovno mesto. Nauk vsega tega je, da se hitro najde delo, potrebno je samo malo volje in izkoriščenih priložnosti.

Zadnja stopnička pred zaključkom petletnega izobraževanja na Fakulteti za farmacijo je magistrska naloga. Ukvarjali ste se z ovrednotenjem obsega in značilnosti preskrbe z zdravili na recept v zunanjih lekarnah v Sloveniji. Vam je izdelava magistrske naloge dala idejo, kje se vidite na svoji poklicni poti? Pred odločitvijo za temo magistrske naloge sem se posvetoval tudi na Medisu, vendar s predlogi nisem uspel na fakulteti. Tako sem se odločil narediti nekaj za lastno dušo. Ogromno simpatij sem prek študija namenil tudi delu v lekarni, za katerega me je navdušila mama. V lekarni sem posebej užival, ko sem lahko imel stik s številkami (npr. s številom izdanih receptov in njihovo vrednostjo). Tako mi je moj mentor izr. prof. dr. Mitja Kos zaupal raziskovanje baze izdanih zdravil na recept v zunanjih lekarnah od ZZZS. Tako sem se lahko celo leto družil s temi številkami ter s tem med prvimi natančneje ovrednotil obseg in značilnosti preskrbe z zdravili v zunanjih lekarnah v Sloveniji s pomočjo podatkov o izdanih zdravilih na recept. Prav poznavanje te tematike pa

Na dogodku Kapsula priložnosti, ki ga je ob začetku študijskega leta organizirala naša fakulteta, ste dejali, da mora biti strokovni delavec navajen javnega nastopanja in retorike. Kakšne druge lastnosti še mora imeti? Zagotovo koristi, če je strokovni sodelavec ciljno usmerjen, natančen in dosleden pri izpolnjevanju nalog. Ker je strokovni sodelavec del prodajne ekipe, je dobro tudi, da je iznajdljiv, prilagodljiv in odziven. Te lastnosti so posebej pomembne, saj je ogromno dela z ljudmi. Navsezadnje strokovni sodelavec na terenu zastopa veliko podjetje, zato je pomembno, da je preudaren in gospodaren. V vsaki specifični situaciji pa zagotovo pride do izraza tudi kakšna druga lastnost. Veliko večino veščin, ki jih potrebuje magister farmacije za opravljanje dela strokovnega delavca, pridobi komaj po zaposlitvi. Kako so vas uvedli v ta poklic? Praktične veščine sem res pridobil šele v praksi na delovnem mestu. Po premestitvi na delo strokovnega sodelavca sem imel 1,5-mesečno uvajalno obdobje, kjer sem imel tudi dodeljeno mentorico. Najprej sem se naučil strokovnega ozadja in trženjske strategije izdelkov OTC, ki sem jih kasneje predstavljal. Nato sem približno mesec

NA POGOVORU

dni z mentorico obiskoval lekarne in zdravnike, ki sem jih v nadaljevanju obiskoval sam. Tako sem spoznal osnove dela na terenu in pomembnost dobrih odnosov s strankami. V tem uvajalnem obdobju mi je Medis omogočil, da sem opravil tudi treninga komunikacijskih in prodajnih veščin z notranjimi in zunanjimi strokovnjaki. Kompetentnost na tem področju je izredno pomembna za področje dela strokovnega sodelavca. Povedali ste tudi, da je vaš delovnik razgiban. Kako poteka vaš običajni dan? Strokovni sodelavci zajeten del delovnika preživimo na cestah, obiskujemo bolnice, ambulante in lekarne povsod po Sloveniji. Strokovni sodelavci smo jutranje mravlje, informiranje in obveščanje o zdravilih potekata v veliki večini pred začetkom dela z bolniki, okoli 7. ure, in ob 13. uri, ko pride izmena. Ta čas velja čim bolj izkoristiti! V teh dveh terminih običajno opravimo skupinske predstavitve pred skupino zdravnikov/farmacevtov. Vmes in po zadnji skupinski predstavitvi opravimo običajne obiske lekarn in načrtujemo aktivnosti za prihodnje dni. V grobem to pomeni vstajanje zjutraj okoli 6. ure in nato vračanje domov med 15. in 16. uro, kar je odlično za popoldanske aktivnosti. Za strokovne delavce velja, da morajo dobro poznati lastnosti večjega števila zdravil. Je učenje del vašega vsakdana? Strokovni sodelavci moramo poznati učinkovanje zdravil, ki jih predstavljamo, pa tudi druga zdravila v terapevtski skupini. Spremljamo in poznamo novosti v zdravljenju, učinkovanja novejših in konkurenčnih zdravil. Pogosto prebiramo strokovne članke in gledamo strokovne oddaje. Je pa učenje zagotovo vsakdan vsakega izmed nas. Tudi pri nas velja izraz, da več kot znaš, več veljaš. Vidite v poklicu strokovnega delavca prednosti, morda tudi slabosti? Poklic strokovnega sodelavca ti omogoča enega izmed najbolj razgibanih in najmanj monotonih poklicev. Prednost

je tudi v tem, da si lahko urnik do neke mere prilagajaš, ključno je, da opraviš zastavljeno delo. Pri tem delu imaš ob raznih kongresih in drugih izobraževanjih stike z mnogimi strokovnjaki. Ta poklic je lahko dobra osnova tudi za kasnejšo karierno rast. Je pa po drugi strani to poklic, ki zahteva profesionalnost, človeškost, komunikativnost in prijaznost ne glede na dnevno počutje. Majhen minus tega poklica je, da preživimo nadpovprečno veliko časa v avtomobilih. Strokovni delavec navsezadnje predstavlja glavno interakcijo med zaposlenimi v lekarni, zdravniki in industrijo. Kako bi vi ovrednotili pomembnost tega poklica? Ta poklic je zelo pomemben, saj smo strokovni sodelavci povezovalni steber med stroko in farmacevtsko industrijo, mi smo tisti, ki podajamo informacije o zdravilu in njegovi koristnosti, ter smo hkrati pomemben informator neželenih učinkov, če do njih pride. Če dobro opravimo delo, lahko resnično pomagamo bolnikom. Hkrati smo ogledalo podjetja, v katerem delamo. Imam občutek, da nas tudi znotraj podjetja sodelavci cenijo. Enako pomemben je ta poklic tudi za strokovne delavce v zdravstvu, ki smo jim dragoceni vir znanja o izdelkih. Mi smo tisti, ki jim predstavimo naše izdelke, in mi smo tisti, ki jim odgovarjamo na morebitna vprašanja in razrešujemo dvome. Imate še kakšne nasvete za nadobudne študente, ki jih zanima delo na tem področju? Bodite pogumni, poskušajte različne stvari, ker nikoli ni nič zaman. Nabirajte izkušnje na vseh področjih. Vedno si zadajte nek cilj in stremite k temu, da ga uresničite. Ko boste na praktičnem usposabljanju v lekarni v zadnjem letniku, se ne bojte ustaviti kakšnega strokovnega sodelavca in ga povprašati, kako se počuti in ali rad opravlja svoje delo. No, morda pa naletite prav name (smeh).

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je 4. simpozij ŠSSFD: Zdravila za napredno zdravljenje Eva Velimirović

V soboto, 20. oktobra 2018, je potekal že skoraj tradicionalni simpozij Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva (ŠSSFD). Z letnimi simpoziji želimo študentom približati in predstaviti aktualne teme iz sveta farmacije, ki zdravstvenim delavcem prinašajo nove mejnike in izzive, a o njih na fakulteti slišimo premalo. Letos smo se tako odločili simpozij posvetiti temi zdravil za napredno zdravljenje.

Gre za skupino zdravil, ki vključujejo gensko zdravljenje, zdravljenje s somatskimi (matičnimi) celicami in tkivno inženirstvo. Nova spoznanja in znanstveni napredek na področju celične in molekularne biotehnologije so povzročili razvoj bolj personaliziranih in naprednih načinov zdravljenja, ki počasi, a vztrajno prodirajo na svetovni trg. S seboj pa poleg uspešnih zgodb prinašajo tudi omejitve in izzive – za znanstvenike pravno negotovost, za bolnike pa težave pri dostopu. Kljub že precejšnji vseprisotnosti v svetu so za nas zdravila za napredno zdravljenje še vedno velika neznanka, zato smo se odločili, da jih poskušamo bolje predstaviti študentom na letošnjem simpoziju. Simpozij je z uvodnim predavanjem »Blue Skies – The Future of Healthcare Innovation« začel dr. Stephen Mingler, ki je predstavil zgodovino zdravil za napredno zdravljenje ter njihovo trenutno in potencialno uporabo v prihodnosti. Sledilo je predavanje izr. prof. dr. Matjaža Jerasa, mag. farm., ki je predstavil tkivno inženirstvo. V predavanje je vključil teorijo tkivnega inženirstva, ki jo je nadgradil s primeri iz prakse in opisom raziskav, ki se izvajajo v Sloveniji.

zdravljenja v klinično prakso. Predstavil je tudi najnovejšo tehnologijo v genskem zdravljenju CRISPR-Cas9 in uporabo tovrstnega zdravljenja v praksi. Drugi sklop predavanj je zaključil prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., ki je predaval o imunoterapiji raka s pomočjo aktualne tehnologije CAR–T. Obravnaval je vse potencialne možnosti zdravljenja rakavih obolenj s to perspektivno tehnologijo. Naslednji sklop predavanj je začel doc. dr. Miomir Knežević, univ. dipl. biol., ki je predstavil matične celice in njihov regenerativni potencial. Na koncu simpozija so predstavili še vidik dostopnosti teh zdravil za paciente in regulativo ter smernice dobre prakse. Asist. dr. Nika Marđetko, mag. farm., je predavala o tem, kako zdravila v Sloveniji po registraciji postanejo dostopna in na voljo pacientom. Predavanje je nato nadaljevala še z izzivi in težavami, ki se pojavljajo pri zdravilih za napredno zdravljenje. Zadnja predavateljica dr. Mateja Gabrijel, univ. dipl. mikrobiol., je predstavila smernice dobre proizvodne prakse in zakonodajni okvir zdravil za napredno zdravljenje. Razumevanje in dosledno upoštevanje načel dobre proizvodne prakse ter tudi drugih dobrih praks ni pomembno le za dokazovanje skladnosti z obstoječimi predpisi, temveč je kritično pomemben element za ohranjanje kakovosti ter z njo povezane učinkovitosti in varnosti zdravil. Upamo, da nam je s simpozijem uspelo študentom vsaj nekoliko približati to široko in raznoliko področje, ki bo v prihodnosti vse bolj prisotno v farmaciji in zdravstvu. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem predavateljem, ki so bili z nami na sončno soboto, in organizacijski ekipi, ki je bila nepogrešljiva pri organizaciji dogodka. Sestavljali so jo: Ana Arnež, Danaja Kuhanec, Helena Plešnik, Larisa Mlinarič, Maja Udovič, Maruša Koderman, Špela Hribernik, Urša Umek in Žana Voh.

Asist. dr. Vladan Rajić je predstavil svojo klinično izkušnjo iz Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer se ukvarjajo s presaditvijo krvotvornih matičnih celic in z uporabo mezenhimskih matičnih celic za zdravljenje aGVHD, ki se pojavlja kot stranski učinek pri presaditvah. Sledilo je predavanje »Gensko zdravljenje: od ideje do klinike« doc. dr. Tomaža Bratkoviča, mag. farm., iz Fakultete za farmacijo, v katerem je predstavil, kako nam je razvoj genetike, imunologije in molekularne biologije ter novih primernih dostavnih sistemov za terapevtske gene omogočil prenos genskega

DOGAJALO SE JE

Priznanje UL za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti v roke 9 študentom FFA Neža Trpin

Že skoraj dve leti je minilo od enega izmed najodmevnejših in hkrati tudi najzahtevnejših projektov v organizaciji Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva v zadnjih letih – 40. Letnega kongresa EPSA (40th EPSA Annual Congress). Naj spomnimo: devet članov Organizacijskega odbora (OO) je skupaj z 38 člani podporne ekipe aprila 2017 uspešno izvedlo jubilejni dogodek Evropske zveze študentov farmacije in v Kranjski Gori gostilo več kot 350 študentov in drugih gostov iz cele Evrope. Projekt, ki je dozoreval in se do izvedbe razvijal skoraj dve leti, je člane OO pripeljal do številnih nagrad, ki pa jim je konec leta 2018 sledilo še eno posebno priznanje – 6. decembra 2018 je OO namreč prejel priznanje Univerze v Ljubljani za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti. Priznanje je iz rok rektorja prof. dr. Igorja Papiča prevzel vodja OO Matjaž Weiss, priznanje pa so prejeli tudi vsi drugi člani OO: Nejc Klopčič (namestnik vodje OO in vodja podporne ekipe), Stefan Lukić (blagajnik), Rok Milošič (vodja odnosov za stike z javnostjo), Danaja Rode (vodja sponzorstev), Martin Koprivnikar Krajnc (vodja logistike), Polona Mihelj Reščič (vodja družabnega programa), Emanuela Senjor (vodja izobraževalnega programa) in Neža Trpin (vodja registracij). OO je na podelitvi čestitala tudi dekanja FFA prof. dr. Irena Raščan Mlinarič. Posebna zahvala pa velja tudi takratnemu dekanu FFA prof. dr. Borutu Božiču, ki je člane OO skozi celotno pot podpiral in zaupanje v ekipo študentov izkazal tudi s predložitvijo predloga za omenjeno univerzitetno priznanje.

Organizacijski odbor 40. EPSA Letnega kongresa 2017 z dekanjo FFA prof. dr. Ireno Raščan Mlinarič

Organizacijski odbor 40. EPSA Letnega kongresa 2017

Kapsula priložnosti Žana Voh

Po zelo uspešnem spomladanskem delu Kapsule priložnosti je novembra potekal še drugi, jesenski del. V prvem tednu, ki smo ga poimenovali Priložnosti v industriji, smo gostili kolege iz Leka, Krke in Kozmetike Afrodita. Dogodek je otvoril dr. Igor Legen, ki nam je predstavil funkcijo vodje disolucijskih raziskav v podjetju Lek, dotaknil pa se je tudi osebnostnih lastnosti, potrebnih za delo v industriji. Za njim nam je Domen Kutoša predstavil delo projektnega vodje v Leku in svoje udejstvovanje v obštudijskih aktivnostih v študentskih letih. Gostili smo tudi Nino Pečak in Marjetko Gajšek iz razvojnega centra Afrodite, iz tehnološko-razvojnega centra Leka pa sta nam prišla svoje delo opisat Nejc Klemenc in Leon Rižner. Klemen Korasa, vodja oddelka za farmacevtsko tehnologijo v Krki, nam je povedal, kako je mogoče v nekaj letih dela v podjetju priti na položaj vodje. V prvem tednu so nas obiskali še kadrovniki iz Leka in Krke, ki so govorili o

lastnostih, ki jih iščejo pri svojih zaposlenih, in o postopku zaposlovanja v njihovih podjetjih. V drugem tednu, poimenovanem Perspektivna področja v industriji, smo na našo fakulteto povabili kolege farmacevte, zaposlene na področju trženja, regulative in farmakovigilance. Gostili smo Mateja Linketa, MBA, ki nam je predaval že na prejšnji Kapsuli priložnosti. Predstavil nam je svoje bogate izkušnje s področja trženja in nove »start-up« projekte, s katerimi se ukvarja. Dr. Jure Peklar, ki v podjetju AbbVie dela na področju dostopa zdravil na trgu (angl. market access), nam je pripovedoval o svojem delu, ki je študentom na splošno slabše poznano. Naslednji dan sta nas obiskala Urban Brumen, ki je zaposlen v trženjskem oddelku v Krki, in Matevž Aubreht, ki je strokovni sodelavec v Medisu. Poslušalci smo lahko iz prve roke spoznali razlike med trženjem in prodajo, saj sta bila v svojem opisu

DOGAJALO SE JE

delovnih zadolžitev oba zelo konkretna. Tretji dan sta bila z nami dr. Gregor Jug, vodja registracij končnih izdelkov v Leku, ki nam je predstavil celoten potek registracije zdravil, in Mojca Dobaja Borak, ki je zaposlena v centru za toksikologijo in farmakovigilanco na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, zato nam je lahko iz prve roke podala nekaj najzanimivejših primerov iz prakse. Tretji teden smo poimenovali Od kliničnih študij do pacienta, saj smo najprej gostili Tjašo Rakovec, zaposleno v podjetju Clinres farmacija, kjer opravlja vlogo sodelavca za klinične raziskave. Vlogo kliničnega farmacevta v javnem zavodu nam je predstavila Nina Pisk iz Gorenjskih lekarn, vodja lekarne v javnem zavodu Ljubljanskih lekarn Meli Bumbaković nam je orisala običajen delovni dan v lekarni ter prednosti in slabosti tega poklica, Maja Jošt nam je pripovedovala o izzivih kliničnega farmacevta na Kliniki Golnik, Tajda Miharija Gala pa nam je predstavila delo bolnišničnega farmacevta v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Predstavnica Lekarniške zbornice Slovenije Špela Bernik Golubić nam je pripovedovala o vlogi in nalogah lekarniške zbornice, v sklopu katere potekajo tudi specializacije za farmacevte, Marjeta Jordan pa nam je prikazala vlogo in naloge Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki prav tako zaposluje veliko število farmacevtov. Povabili smo tudi Andrejo Detiček, ki je bila do nedavnega zaposlena na Katedri za socialno farmacijo, sedaj pa dela v zavodu ZAP, ki se ukvarja s promocijo zdravja na delovnem mestu.

Prav vsi predavatelji, ki smo jih povabili, so svojo nalogo opravili odlično, saj smo od njih iz prve roke dobili mnogo koristnih napotkov za zaposlovanje, informacij o delovnih mestih, ki jih morda prej nismo niti poznali, in predvsem ogromno nove motivacije za uresničevanje svojih kariernih ciljev. Prav zato letošnjo Kapsulo priložnosti ocenjujem za zelo uspešno ter se zahvaljujem organizacijski ekipi in vsem, ki so kakor koli prispevali k njeni izvedbi, še najbolj pa vsem udeležencem spomladanskega in jesenskega dela, saj ste z visoko udeležbo pokazali, da vam ni vseeno za vašo prihodnost.

EPSA Jesenska skupščina 2018 Julija Virant

V tem študijskem letu je Jesenska skupščina potekala v prestolnici Srbije, Beogradu. Na uvodnem simpoziju smo izvedeli nekaj osnov o regulativi kliničnih študij in o tem, kako to izgleda v praksi, nato pa smo izbirali med različnimi delavnicami, od športnih aktivnosti do učenja srbskega kola in cirilice. Analizirali smo ključne elemente obrazca za privolitev v klinično študijo v srbščini, se udeležili burnih razprav skupščine delegatov, sodelovali v javni kampanji ozaveščanja o diabetesu in »Teddy bear hospital«. Ogledali smo si tudi prostore Farmacevtske fakultete v Beogradu, kjer smo med drugim videli nekaj izdelkov njihovega 3D-tiskalnika. Poleg izobraževalnega dela pa je bil še bolj zanimiv večerni del, saj smo takrat v čudoviti gala dvorani s pogledom na nočni Beograd ob dobri hrani in glasbi spoznali preostale udeležence. Na »international night« smo prinesli in tam poskusili različne domače specialitete iz različnih držav, pri čemer nisi smel zamuditi avstrijskih gorečih Mozartovih kroglic in španske sangrije.

Organizatorjem je tako kljub začetnim težavam z iskanjem prostorov za izvedbo delavnic vendarle uspelo uskladiti vse dogodke. Teden se je zaključil z gala večerom, nato pa smo počasi začeli odhajati proti domu – polni vtisov in z novimi poznanstvi. Če smo si za pot domov izbrali vlak, je bilo (zelo) počasno odhajanje mišljeno dobesedno. Jesenska skupščina 2018 je torej ponudila širok nabor tako izobraževalnih kot družbenih dogodkov, na katerih se je za vsakogar našlo nekaj. Slovenska udeležba je bila, kot običajno, zelo velika.

Bivali smo v hotelu Slavija, ki je prijazen še tako praznemu študentskemu žepu in je lociran zelo blizu centra, ki je bil oddaljen le tri postaje z mestnim avtobusom – za katerega smo zelo hitro ugotovili, da na njem nihče ne plača vozovnice.

DOGAJALO SE JE

Motivacijski vikend 2018 Luka Stegne

Pozno popoldne v petek, 16. novembra 2018, se je po napornem tednu izpred Fakultete za farmacijo poln avtobus sveže utrujenih, a zato nič manj navdušenih študentov odpravil na vsakoletni motivacijski vikend DŠFS, tokrat na Slivniško Pohorje v CŠOD – dom Planinka. Kljub poznemu prihodu in večerji, ki je kar izginjala z miz, smo z lahkoto obvladali naglico postiljanja postelj in se hitro prepustili sproščenemu spoznavnemu večeru, kjer smo lahko končno nadaljevali vse razprave z avtobusa in se seveda družili tudi s kom novim. Za primer, da bi kaj takšnega velevala cenzura, bom zapisal tako, da smo se vsi dobro naspali, ker je v soboto sledil bolj izobraževalni del našega druženja. Za mehke veščine ste morda že slišali, saj na naši fakulteti tu in tam organiziramo treninge tovrstnih veščin. Če še ne, bi jih na kratko opisal kot najbolj vsakdanje spretnosti, s katerimi bolje in učinkoviteje posredujemo svoje sporočilo. Mednje lahko prištejemo komunikacijo, javno nastopanje, tako imenovani »team building« ipd. Pri tem želim poudariti, da to ni bila kakšna posebej strašljiva sprememba od prejšnjega dne, saj so trenerji Sofija, Tilen in May treninge zastavili tako, da smo na široko uporabljali domišljijo, ročne spretnosti, razpravljali o poteh in rešitvah. Po skupinah smo s skupnimi močmi na primer skušali zgraditi čim trdnejši in čim višji papirnati most, se spretno izmikali vsem šumom komunikacije, ki so nam jih podtikali trenerji, načrtovali lov

za zakladom, ob tem pa se seveda zelo zabavali. Popoldne je bilo kot nalašč pripravljeno za sprehod po čudoviti poznojesenski okolici doma. Zadnji dan je bil posvečen ozaveščanju vseh udeležencev o delovanju društev ŠSSFD, DŠFS, IPSF in EPSA. Člani so nam predstavili notranji sestav in delovanje teh organizacij, potem pa smo imeli vsi priložnost dodati svoje razmišljanje glede izpeljave in nadaljnjih izboljšav določenih vsem nam znanih večjih projektov DŠFS, kot so Spatula, humanitarne akcije, javne kampanje in strokovni večeri, ki bogatijo našo študentsko izkušnjo. Po kosilu smo se počasi usedli na avtobus, polni novih znanj in razmišljanj za naprej. Tudi če niste bili z nami, so vrata študentske sobice vedno odprta za vaše ideje in razmišljanje, zato le pogumno!

»Mobility day« ali skok v tujino po nove izkušnje Špela Bohinec

Študenti Fakultete za farmacijo nismo aktivni le na domačih tleh, temveč tudi na mednarodnem področju. Zaradi želje po še večjem sodelovanju s tujino in brezskrbnem skoku v svet smo tudi letos člani ŠSSFD izvedli »Mobility day«, na katerem smo predstavili možnost mednarodnega udejstvovanja – od študija v tujini do praks in raznoraznih kongresov, simpozijev ter izmenjav. Na prvem delu, ki je potekal 6. 12. 2018, je prof. dr. Iztok Grabnar, prodekan za mednarodno sodelovanje, zainteresiranim študentom predstavil možnosti študijskih izmenjav in praks v okviru programa Erasmus+. V drugem delu, ki je potekal 11. 12. 2018, pa smo študenti predstavili evropsko organizacijo EPSA (angl. European Pharmaceutical Students' Association) in svetovno organizacijo IPSF (angl. International Pharmacy Students' Federation), podrobno opisali projekte, ki se izvajajo, ter predstavili možnost sodelovanja. Skupni imenovalec teh dveh organizacij je zagotovo mednarodno povezovanje, pridobivanje dragocenih izkušenj v tujini, spoznavanje novih kultur in prijateljev.

Organizacijo EPSA je predstavil predstavnik za stike z EPSA Nejc Ajlec. Opisal je strukturo organizacije, publikacije, »webinarje« in štiri glavne dogodke: Letni kongres, Poletno univerzo, Jesensko skupščino in Letni sprejem, na katerih rekordno udeležbo skoraj vedno beleži ŠSSFD. Posebej je treba izpostaviti letošnjo Poletno univerzo (angl. Summer University), ki se bo julija odvijala v Portorožu, kjer bo aktualna vsebina iz sveta zdravstva prepredena z odličnim družabnim programom. Udeležba na omenjenih dogodkih omogoča pridobitev veliko novega znanja, saj so kongresi sestavljeni iz simpozijev, delavnic, treningov mehkih veščin, javnih kampanj in generalne skupščine, ob tem pa zagotavljajo tudi odličen družabni program. EPSA ponuja tudi IMP-praks, ki trajajo od šest mesecev do enega leta in so pogosto postavljene v najvplivnejša evropska farmacevtska podjetja. Predstavitev je nadaljevala Sara Korošec, organizatorka Twinneta. To je enotedenska izmenjava dveh društev iz različnih držav. Število udeležencev je manjše, kar prispeva k bolj domačemu vzdušju. Organizirani so tako

DOGAJALO SE JE

izobraževalni kot družabni program, ogledi mesta in bližnjih lepot države, strokovne ekskurzije in še marsikaj. Tudi letos bo organizirana takšna izmenjava, zato le podrobno spremljajte elektronsko pošto, kjer vas bomo obveščali o vseh novostih. Iz Evrope smo se kmalu preselili k organizaciji, ki deluje na svetovni ravni – IPSF. To je predstavila predstavnica za stike z IPSF Špela Bohinec. Pod drobnogledom je bil predvsem 65. svetovni kongres, obarvan s 70. obletnico delovanja IPSF. Ta bo letos potekal v eksotični Ruandi, v mestu Kigali, kjer se bo odločalo o nadaljnjem delovanju IPSF in izobraževalo na temo »Striving towards Health for All: Exploring Innovations in Pharmacy and Pharmaceutical Sciences«. Ob boku izobraževalnega programa, katerega struktura je podobna evropskemu kongresu, tesno stojita družabni program in spoznavanje lepote Ruande. Pred desetdnevnim kongresom bodo potekala še izobraževanja za trenerje mehkih veščin, po uradnem kongresu pa se bomo odpravili na štiridnevno potovanje po skritih kotičkih te afriške dežele. Za vse tiste, ki vam je udobnost Evrope ljubša, pa IPSF organizira tudi EuRS (angl. European Regional Symposium), ki bo letos v Varšavi. Ta se osredotoča predvsem na nadaljnje delovanje evropskega dela IPSF. »Last, but not least« – na vrsto je prišla težko pričakovana predstavitev največjega projekta IPSF, to je SEP (angl. Students’ Exchange Programme). Petra Prebanda, koordi-

natorica SEP-praks, je opisala projekt in različna področja opravljanja prakse (lekarna, bolnišnična farmacija, industrija, raziskovanje), svoje izkušnje pa so predstavili študenti, ki so lani enomesečno prakso opravljali na naslednjih eksotičnih lokacijah: Emanuela Senjor v Južni Koreji, Rok Kaker na Novi Zelandiji in Katja Otrin v Peruju.

Ob slikah lokalnih specialitet, sanjskih obal ali strmih pobočij ter opisu prigod, problemov z nepoznavanjem jezika in mnogimi drugimi dogodivščinami smo zaključili »Mobility day« z zanosom za naslednje potovanje v tujino – v okviru pridobivanja novih kompetenc na področju farmacije ali pa le za kratek potep duše. Če se vam decembra žal ni uspelo družiti z nami, pa vas zanima kaj več o EPSA in IPSF, smo vam vedno na voljo na: ls.slovenia@dsfs.si, imp.slovenia@dsfs.si, twinslovenia@dsfs.si, cp.slovenia@dsfs.si, seo.slovenia@dsfs.si.

Farmacevtska prednovoletna ekskurzija v Banjaluko 2018 Sanja Martinović

Drugi vikend v veselem decembru se je za 47 zabave in znanja željnih študentov Fakultete za farmacijo začel že zgodaj zjutraj v petek, 7. decembra 2018. Ob 6. uri smo se zbrali v Študentskem kampusu, kjer smo se kljub zgodnji uri veselo odpravili na pot. V poznih dopoldanskih urah smo prispeli v Banjaluko, kjer smo si najprej kot strokovni del ekskurzije ogledali podjetje Hemofarm. Hemofarm je vodilno srbsko farmacevtsko podjetje s sedežem v Vršcu. Pohvalijo se lahko s kar

Pred ortodoksno katedralo Kristusa Odrešenika.

80-odstotnim skupnim izvozom farmacevtskih izdelkov iz Srbije. Predstavništva in odvisne družbe imajo v številnih tujih državah, kot so Irak, Makedonija, Alžirija, Črna gora, Romunija, Bosna in Hercegovina ter Nemčija. Tovarna v Banjaluki se ukvarja le z izdelavo trdnih farmacevtskih oblik, predvsem tablet. Več o izdelavi smo si pogledali v krajšem videu, nato pa smo poslušali še zanimivo predstavitev podjetja. Zanimalo nas je tudi, kako se študij farmacije v Bosni in Hercegovini razlikuje od študija v Sloveniji. Izvedeli smo, da imajo tam kar štiri fakultete (Sarajevo, Tuzla, Mostar, Banjaluka). Njihov predmetnik je malo drugačen, saj imajo le eno Farmacevtsko kemijo (pri nas imamo tri), predmeta Patološka fiziologija, ki pri nas velja za strah in trepet farmacevtov, pa nimajo. Nekateri so zato že dobili idejo, kam bi šli na izmenjavo. Po ogledu smo se odpravili proti centru mesta, kjer smo se nastanili v hostlu Herz. Ker so bili naši želodčki že precej prazni, mi pa utrujeni od poti, smo si privoščili kar »dostavo na dom«. Ko smo se najedli banjaluških čevapčičev (razlika med sarajevskimi in banjaluškimi čevapčiči je v obliki – banjaluški so pečeni tako, da se držijo po štirje skupaj, predpisana pa je tudi odstotna sestava

DOGAJALO SE JE

med govejim in ovčjim mesom), smo šli na sprehod do centra, kjer smo zamenjali evre v konvertibilne marke. Marsikdo si je v bližnji lekarni kupil zalogo zdravil, saj so cene tudi do dvakrat nižje kot pri nas. Sprehodili smo se čez tržnico, kjer prodajajo vse, od hrane do kuhinjskih pripomočkov in oblačil. Kmalu smo se vrnili v hostel in se začeli pripravljati na odhod na tradicionalno bosansko večerjo. Odpravili smo se v eno izmed najstarejših restavracij v mestu, v restavracijo Kazamat, ki je del trdnjave Kastel in ima pogled na reko Vrbas. Včasih je bil na tem mestu zapor, po katerem je restavracija tudi poimenovana. Na jedilniku so bile same slastne jedi, od čevapčičev do teletine izpod peke, piščanca in rib. Ob ogromnih porcijah hrane (ki jim niso bili kos niti najbolj lačni fantje) in vina se je prilegla tudi domača glasba – štirje bosanski glasbeniki so poskrbeli, da smo začutili pristno bosansko vzdušje. Noč je bila še mlada, zato smo se, napojeni z energijo, odpravili v prestižen banjaluški klub, kjer pa so nam vzvišeni varnostniki dali vedeti, da tam nismo dobrodošli. To nam ni pokvarilo večera – iskali smo naprej in v tretjem poskusu (v tretje gre rado) našli bar z živo glasbo, kjer so upoštevali tudi naše glasbene želje. Ob odlični glasbi smo plesali in peli do zaprtja lokala. Najvztrajnejši žurerji, pri čemer moramo pohvaliti tudi letošnje bruce, so nato v bližnjem klubu nadaljevali z zabavo do jutra.

Etna vas v Ljubački dolini.

V poznih popoldanskih urah smo se vrnili v hostel, kjer so si nekateri privoščili kratek popoldanski spanec, ostali pa smo se odpravili v mesto na lov za dobrimi kavarnami in slaščičarnami. Družili smo se ob bosanski kavi in najboljši bosanski sladici – baklavi, ki smo jo zaspancem prinesli kar v hostel, da ne bi bili prikrajšani. Ob dobri glasbi in družabnih igrah smo se pripravljali na zadnjo noč v Banjaluki. Zopet smo jo preživeli v baru z živo glasbo, glasbena skupina, ki je igrala, pa je poskrbela za odlično vzdušje.

Pred farmacevtskim podjetjem Hemofarm.

Nedeljsko dopoldne je bilo sončno in kot nalašč za naš vodeni ogled mesta. Banjaluka je prestolnica entitete Republike srbske. Eden izmed bolj znanih mitov o Banjaluki je ta, da naj bi prebivalstvo predstavljale večinoma ženske – razmerje med ženskami in moškimi naj bi bilo 7 proti 1, vendar smo izvedeli, da je to razmerje kvečjemu 2 proti 1. Sprehodili smo se mimo trdnjave Kastel, katere zgodovina sega v čas Rimskega imperija. Blizu trdnjave je Ferhad – Pašijeva džamija (Ferhadija), ki so jo leta 1993 porušili nacionalisti, nato pa so jo rekonstruirali in ponovno odprli leta 2016. Ogledali smo si še Ortodoksno katedralo Kristusa Odrešenika, ki je v središču Trga srbskih vladarjev in je prepoznavni znak mesta (tudi na vseh razglednicah Banjaluke).

Naslednji dan smo se zbudili v deževno jutro, zato smo načrtovani ogled mesta prestavili na nedeljo. Malo po poldnevu smo se odpeljali na ogled Etne vasi v Ljubački dolini. To je muzej na odprtem, katerega namen je prikazati življenje planinskega kmečkega prebivalstva, tradicionalno arhitekturo, kulturo in tradicijo s konca 19. stoletja. Skupno šteje okoli 30 objektov, kot so šola, hlev, trgovina in bivalne hiške, ki naj bi bili avtentični in prineseni iz drugih okoliških krajev. Opremljeni so s pohištvom in uporabnimi predmeti iz takratnega časa. Najbolj nas je navdušila simpatična majhna lekarna, ki ni bila večja od štirih kvadratnih metrov. Osrednji del vasi predstavlja krčma, v kateri smo tudi pojedli kosilo in dobili domačo rakijo, ki pa nam glede na prejšnjo noč ni preveč dišala.

Po ogledu nam je ostalo do večera precej časa, zato smo veselo privolili v predlog organizatorjev, da se na poti nazaj ustavimo še v adventnem Zagrebu in se vrnemo v Ljubljano nekaj ur kasneje, kot je bilo predvideno. Doživeli smo pravo božično vzdušje, se najedli božičnih dobrot in uživali v praznično okrašenem mestu. Po glavnem trgu so tekali Božički, na manjšem trgu so drsali številni drsalci, vsepovsod pa se je čutilo radost in veselje ob prihajajočih praznikih. Tako smo ekskurzijo zaključili polni lepih spominov in sklenili nekaj novih prijateljstev. Vsi, ki ste letošnjo ekskurzijo zamudili, bodite brez skrbi! Kmalu bo leto naokoli in na vrsti bo nova, ki vam jo toplo priporočamo. Pohvale gredo organizacijski ekipi, ki so jo sestavljali člani organizacije ŠOFFA.

DOGAJALO SE JE

Božični bazar in humanitarni božični filmski večer Anja Dremelj

Po začetku novega študijskega leta je kar hitro prišel november, ko smo humanitarci že začeli s prvimi pripravami na letošnji božični bazar. Na delavnicah smo izdelali dišeča mila, balzame za ustnice z različnimi aromami in pigmenti ter kot novost tudi pilinge za telo. Na začetku decembra so ustvarjalni študenti svoje popoldneve preživeli ob izdelavi unikatnih božičnih voščilnic, skodelic z božičnimi motivi in obeskov za božično jelko. Seveda so se jim pridružili tudi bolj kuharsko nadarjeni in spekli okusne dobrote. Med 13. in 19. decembrom 2018 smo pred predavalnico P1 na Fakulteti za farmacijo pričarali božični duh na stojnici božičnega bazarja, kjer so lahko študenti, profesorji in drugi zaposleni na fakulteti kupili unikatno božično darilce ali pa se med odmorom posladkali z mafinom ali drugim pecivom. V sodelovanju z javno kampanjo Kam gredo moja zdravila, ki je bila izvedena na osnovnih šolah, so stojnico krasile tudi zabavne voščilnice osnovnošolcev in njihove poučne risbice. Ročno izdelana novoletna darilca so si lahko priskrbeli tudi mimoidoči v Foersterjevem vrtu, kjer smo kljub mrazu za nekaj ur postavili stojnico. V okviru letošnjega bazarja smo prav tako organizirali humanitarni božični filmski večer na Študentskem kampusu, na katerem smo si ob toplem čaju, kuhanem vinu in prigrizkih ogledali božično obarvan film, poleg tega pa se malce družili s svojimi vrstniki. Vse to smo počeli z enovitim namenom. Ves zbrani denar na božičnem bazarju in filmskem večeru smo namenili družini v stiski, ki živi v izjemno slabih razmerah. Poleg nakupa skromnih božičnih daril bomo z denarjem pomagali urediti in opremiti njihovo hiško, da bo primerna za normalno bivanje. Za to se moramo zahvaliti Katedri za farmacevtsko biologijo in Katedri za farmacevtsko tehnologijo, ki sta omogočili izvedbo delavnic mil, balzamov za ustnice in pilingov, prav tako pa vsem drugim, ki ste humanitarni skupini kakor koli pomagali v decembrskem času. Potrudili smo se, da smo družini polepšali praznike in jo nekoliko finančno podprli. Še enkrat hvala vsem in se v čim večjem številu spet vidimo naslednjega decembra!

»Dober občutek, ki ga imamo, kadar storimo bližnjemu dobro delo, je pogosto večji od tistega, kar naredimo. Sami sebe nagrajujemo, če širokosrčno in popolnoma iz ljubezni podarjamo in si želimo deliti z bližnjim. Dobrih del ne delamo zato, da nam bodo povrnjena; podarjamo jih iz srca. Podarjamo, ker je to naravno in dobro.« Bryan Robinson

DOGAJALO SE JE

Božiček za en dan Špela Kalčič in Nastja Lunar

December je mesec lučk, obdarovanja, ljubezni in topline v srcu. Vsakdo izmed nas je vesel majhnih pozornosti, ki nas opomnijo, da nekdo le misli na nas. A nekateri otroci zaradi socialne stiske tega niso deležni. Na Fakulteti za farmacijo radi pomagamo in tudi letos smo v sklopu humanitarne skupine sodelovali v akciji Božiček za en dan.

natovorili na Božičkove sani, nato pa delo prepustili Božičku. Danes, ko živimo v izobilju, velikokrat pozabimo na tiste, ki si ne morejo privoščiti osnovnih potrebščin. Pomoč drugim nas ne stane veliko. Nekomu pričara nasmeh na obraz, nam pa da veliko notranje zadovoljstvo. Srečni so tisti, ki dajejo.

Tako sva tudi midve postali Božičkovi pomočnici za en dan, saj sva želeli pomagati pri zavijanju daril in pričarati nasmehe na obraze otrok. Odšli sva v Božičkovo tovarno, kjer sva presenečeno zagledali velike kupe daril in ob tem pomislili na številne otroke, ki živijo v pomanjkanju. Škratki smo si razdelili delo, ki je obsegalo razvrščanje daril v škatle in preverjanje seznamov otrok, s čimer smo zagotovili, da res vsi otroci prejmejo darilo. Najbolj zaželene stvari za darila so bili pripomočki za osebno higieno, kosi oblačil, šolske potrebščine in igrače. Škatle, napolnjene z darili, smo

Svetovni teden antibiotikov Nuša Japelj

V Evropi vsako leto 18. novembra obeležujemo evropski dan antibiotikov, zato je tudi v tednu med 12. in 18. novembrom potekal še svetovni teden antibiotikov. Namen je predvsem ozaveščanje ljudi o preudarni rabi te vrste zdravil, ki ob pretirani uporabi izgubljajo svojo učinkovitost v boju proti bakterijam. Tako smo v tem času tudi študenti Fakultete za farmacijo izvajali kampanjo, v okviru katere smo na naši fakulteti in v Foersterjevem vrtu povabili mimoidoče na čaj in kavo ter pogovor o aktualni tematiki. Pripravili smo tudi nagradno igro, kjer ste si lahko s pravilno rešenim kvizom priborili privlačne nagrade iz kolekcije Drug Dealer. Prejemniki nagrad so bili Tilen Burnik (DD-majčka), Manja Jarc (DDrokovnik) in Anja Grm (DD-vrečka). Kaj lahko kot farmacevt naredim za preprečevanje odpornosti proti antibiotikom? - Vedno izdam antibiotik le, če je recept veljaven, odmerek in zdravilo pa pravilno izbrana. - Pacientu, ki želi antibiotik za zdravljenje gripe ali prehlada, pojasnim, da za to zdravljenje antibiotiki niso potrebni. ✓- Pacientu vedno pojasnim pravilen režim jemanja antibiotikov. - Opomnim pacienta, naj se vrne k zdravniku, če simptomi po terapiji ne izginejo.

✓- Ozaveščam o preventivi (cepljenje, umivanje rok, prekrivanje nosu pri kihanju).

DOGAJALO SE JE

Farmacevtski spoznavni piknik Tjaša Potočnik

Novo študijsko leto smo letos začeli več kot odlično. V Študentskem kampusu se je drugi teden oktobra odvijal spoznavni piknik, ki je bil namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju brucev. Piknika so se udeležili študenti vseh letnikov, družbo je popestrila še velika skupina študentov iz programa Erasmus+, prišlo pa je tudi nekaj profesorjev in asistentov. Udeležba piknika je bila rekordna. Dogajanje se je začelo ob

16. uri in je potekalo pozno v noč. Piknik je popestrilo tekmovanje v »beerpongu«, ki je potekalo skoraj cel večer. Zmagovalna ekipa je bila nagrajena s prostim vstopom na farmacevtski spoznavni žur, ki je potekal 16. oktobra. Poleg »beerponga« je bil velika atrakcija tudi namizni nogomet. Najpomembneje pa je, da smo se farmacevti družili in sprostili ob dobri glasbi, hrani in pijači.

Kam gredo moja zdravila? Nuša Japelj

Z javnimi kampanjami Društva študentov farmacije Slovenije smo si za letošnje leto zadali cilj, da bi začeli o aktualnih farmacevtskih temah ozaveščati tudi osnovnošolce. Tako se je kmalu našla nadobudna študentka tretjega letnika Nina Aberšek, ki je z veliko zagnanostjo začela raziskovati in pisati zgodbico na temo pravilnega ravnanja z zdravili. Jerca Kristan pa je zgodbo opremila še s svojo avtorsko sliko. Zgodba govori o fantku Timu, ki se zaljubi v sošolko Manco. Manca vsak dan opazuje svojo ribico, ki plava v jezeru, tako kot tisti dan, ko spoznamo Tima. Tim konec dneva dobi vročino, gre k zdravniku, in v upanju, da čim prej spet vidi Manco, zlije svoj predpisani sirup v straniščno školjko. Kmalu se vrne v šolo in na poti tja vidi Manco, kako joka ob jezeru. Njena ribica je umrla, jezero pa prekriva pena. Tim misli, da je za to kriv on, saj je z zdravilom onesnažil vodo. Mama mu na koncu dneva pove, da sicer ni on kriv za tako hudo onesnaženje jezera, vendar pa z zdravilom ni ravnal pravilno. Tega se namreč ne meče v naravo. Poleg tega Tim zopet postaja bolehen, zato spozna, da mora zdravilo pojesti do konca, tako kot mu predpiše zdravnik, drugače se bolezen hitro vrne. Zgodbo smo poslali osnovnim šolam po Sloveniji in učitelje prosili, naj jo preberejo učencem. Oni so nam nazaj poslali zelo ljubke risbice, voščilnice in okraske, ki ste jih lahko opazovali na Fakulteti za farmacijo med božičnim bazarjem. Voščilnice smo prav tako prodajali, denar pa bo šel v dobrodelne namene. Cilj je bil na zanimiv način naučiti že osnovnošolce, kako morajo zdravila jemati odgovorno in kako se ta pravilno zavržejo. Risbice so bile zelo prikupne in po njih lahko sklepamo, da je bil namen dosežen.

DOGAJALO SE JE

Razmišljam rožnato Nuša Japelj

Rožnati oktober je mesec boja proti raku dojk, zato smo v tem mesecu pripravili natečaj in spodbujali k pisanju in ustvarjanju na to temo. Nagrajenki, katerih pesmi sta objavljeni v rubriki Farmarjenje, sta prejeli vsaka po dve karti za MGL.

in tako spoznati svoje dojke. Do menopavze naj bo to reden pregled vsak sedmi do deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu.

Podobno kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojk najpogostejši rak pri ženskah. Na to, kdo bo zbolel za katero obliko raka, vplivajo z medsebojnimi učinki številni dejavniki iz okolja, način življenja, dedna nagnjenost in naključje. Za rakom dojk lahko zbolijo tudi moški.

Če se pri samopregledovanju zatipa zatrdlina, ki se ne spreminja z menstruacijskim ciklom, če se opazi izcedek ali udrta bradavica, sprememba velikosti dojke ali barve kože, se ne odlaša z obiskom zdravnika. Ni nujno, da je vsaka omenjena sprememba maligna, vendar mora zdravnik presoditi, ali je nevarna ali ne. Zgodnje odkrivanje zelo pripomore k boljšemu zdravljenju.

Redno mesečno samopregledovanje pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Vsaka ženska bi morala v poznih najstniških letih začeti s samopregledovanjem

Obstaja tudi aplikacija za pametne telefone Breast test Zaupaj svojim rokam, ki vas spomni, kdaj je čas za mesečni pregled.

Medimedo Nina Grajzar

Brez zdravstva seveda ne gre. To je včasih težko razložiti malim otrokom, ki bi naredili vse, da jim ne bi bilo treba na ponovni pregled k zdravniku, pa če gre za še tako rutinsko opravilo. Razlog je morda strah, boleča izkušnja ali pa preprosto neznanje o tem, kaj lahko pričakuješ od strica ali tete v beli halji. Zato je nastal projekt Medimedo. Študenti medicine in farmacije smo se združili z namenom, da otrokom na kar se da prijazen in zabaven način predstavimo poklic zdravstvenih delavcev. Ob tem smo se vsekakor zabavali tudi sami! V okviru projekta obiščemo vrtec in ga za en dan spremenimo v bolnišnico. V ta namen v otroški igralnici pripravimo mize, ki so naša ambulanta. V njej ne manjka zdravniške opreme, kot so povoji, termometri, stetoskopi itd. Središče pozornosti pa je po navadi naš poenostavljeni rentgen, ki ga otroci z žepno svetilko upravljajo kar sami, ob tem pa pokajo od ponosa, ko se v predalčku s pacientom naenkrat pojavi risbica prave kosti. In pacient? Od doma prinesejo plišasto igračo, za katero potem skupaj poskrbimo. Če je poškodba huda, obiščemo tudi operacijsko sobo, kjer si otroci lahko nadenejo kirurška oblačila in nesrečneža zakrpajo.

pride do zmešnjav. Za pogum in um na koncu prejmejo še Medimedo žig in balon.

Po pregledih in prvi pomoči sledi obisk Medimedo lekarne. Tukaj plišasti medvedki, kužki, ribice in brokoliji prejmejo ustrezno zdravilo za diagnosticirano bolezen. Vsaka škatlica s slikovnim motivom jasno kaže namen zdravila, vendar smo v lekarni tudi farmacevti, ki poskrbimo, da ne

Vsako leto obiščemo vsaj deset vrtcev v Ljubljani, posamezne delavnice pa se udeleži okoli 100 otrok. Nekajkrat letno jo izvedemo tudi drugod po Sloveniji – januarja letos smo jo izvedli z otroki z motnjo v duševnem razvoju.

DOGAJALO SE JE

Pro Bono ambulanta Anja Meše

Nekateri ste že kaj hitro ugotovili, da nam naša fakulteta ponuja veliko različnih obštudijskih dejavnosti, na katerih lahko dodatno razširimo svoje znanje o stroki, pomagamo na različnih dobrodelnih delavnicah, sodelujemo v javnih kampanjah itd. V sklopu humanitarnih dogodkov je organizirana tudi pomoč v Pro Bono ambulanti. Gre za brezplačno ambulanto in posvetovalnico, ki je namenjena vsem občanom Mestne občine Ljubljana, ki nimajo stalnega prebivališča in so brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. V to skupino ljudi spadajo brezdomci, begunci, tujci itd. Ambulanta deluje v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana – Bežigrad, na naslovu Mislejeva 3, 1000 Ljubljana. V njej zdravniki in drugi zdravstveni, strokovni in tehnični delavci delajo brezplačno. Študenti Fakultete za farmacijo imamo možnost, da pomagamo pri pregledu in razvrščanju zdravil, ki bodo potem dana v uporabo pacientom. Ker lahko zdravilo

prispeva kdor koli, na primer ljudje, ki so prenehali z jemanjem zdravil, svojci pokojnih itd., je treba ta zdravila pregledati, ali so še primerna za nadaljnjo uporabo. Preden začnemo s pregledovanjem, si nadenemo zaščitne rokavice, saj nikoli ne vemo, kaj je v škatli z zdravili. Med pregledovanjem smo pozorni na rok uporabe. Primerno je, da je zdravilo uporabno še vsaj 5–6 mesecev. Stična in zunanja ovojnina morata biti nepoškodovani, pozorni smo tudi na količino pakiranja, zato vedno preštejemo, ali zdravilo vsebuje točno število tablet. Če količina ne ustreza, zdravilo zavržemo. Prav tako zavržemo zdravila, ki bi jih morali shranjevati v hladilniku (npr. inzulinske peresnike). Zdravila, ki ustrezajo našim kriterijem, sproti zlagamo na police, kjer so urejena po abecednem vrstnem redu in farmacevtskih oblikah (tablete, oftalmološki in inhalacijski pripravki). Pri zavrženih zdravilih ločujemo papir in karton od stične ovojnine. V ambulanti Pro Bono lahko pomagamo vsak četrtek od 16.00 do 18.00.

Tekmovanje v pripravi kuhanega vina 2018 Nina Ravbar

Na začetku prazničnega decembra se je na Študentskem kampusu odvijalo tradicionalno tekmovanje v pripravi kuhanega vina, ki ga organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Med samim tekmovanjem pa se je odvil tudi slavnostni prižig lučk na Kampusu, kar je ob mamljivem vonju raznih kuhanih vin pričaralo še bolj praznično vzdušje. Ker je naša fakulteta pridobila zmagovalni naslov za najboljše kuhano vino že dvakrat zapored (2016, 2017), je bil pritisk za ponovno zmago res velik, saj fakulteta, ki zmaga tretje leto zapored, dobi v last ta prečudoviti pokal. Kot študenti farmacije, ki smo profesionalno usposobljeni za pripravo raztopin, smo se tega lotili po našem tradicionalnem receptu. Karamelizirali smo sladkor, ga raztopili v pomarančnem in limoninem soku, dodali cimet, da smo izlužili cinamaldehid in etil cinamat, ter klinčke, iz katerih smo pridobili evgenol, ki pričara magičen vonj. Samo zmes pa smo začinili z vaniljo. Ko smo bili zadovoljni s konsistenco in okusom, smo postopoma dodali belo vino in za piko na i še našo skrivno sestavino, ki nam je verjetno prinesla zmago – beli rum. Na koncu smo dodali narezane pomaranče, kar je popestrilo sam izgled. Okus, vonj in

seveda predstavitev zgodbe našega kuhanega vina so še tretje leto zapored prepričali tričlansko komisijo in dvoma o zmagovalcu ni bilo več. Tudi v letu 2018 smo tako pridobili naslov za najboljše kuhano vino Univerze v Ljubljani in pokal, ki sedaj krasi študentsko sobico, odnesli s seboj.

DOGAJALO SE JE

Noč raziskovalcev 2018 Vesna Krapež

Medtem ko je večina študentov še uživala zadnje počitniške dni pred novim študijskim letom, smo nekateri že oblekli laboratorijske halje in začeli z delom. V petek, 28. septembra 2018, je namreč po celi Sloveniji potekala Noč raziskovalcev, pri kateri je sodelovala tudi naša fakulteta. Noč raziskovalcev je evropski projekt, v okviru katerega se v enem dnevu na številnih lokacijah odvijajo dogodki na temo raziskovanja in znanosti, s čimer želimo širši javnosti predstaviti življenje znanstvenika. Dogajanje je potekalo na dveh lokacijah. Čez dan smo na stojnici »Science« bazarja na Novem trgu zainteresiranim mimoidočim predstavljali, kaj počnemo na Fakulteti za farmacijo, kako potekajo študij, obštudijske dejavnosti študentov in raziskovalne

dejavnosti, popoldan pa so se nam v laboratorijih pridružili tudi mlajši otroci in šolarji. Skupaj z asistenti in profesorji smo izvajali različne delavnice, kot so Izdelava slončkove zobne paste, Svetleča lava in Srebrovo zrcalo. Prikazali smo, kako nastajajo zdravila, in izolirali DNA. Udeleženci so te poskuse opazovali z velikim zanimanjem, nekatere pa so lahko tudi sami izvedli. V delo so se zelo vživeli. Vzdušje je bilo fantastično, otroci in njihovi starši so dogajanje opazovali z veseljem in navdušenjem. S tem projektom smo ljudem prikazali znanost v zanimivi luči in verjamem, da smo marsikoga izmed njih navdušili in ga spodbudili v tej smeri.

National Pharmacy Student's Weekend 2018 Anesa Šabić in Jan Zakrajšek

V petek, 12. oktobra 2018, smo se odpravili na letališče v Benetke. Od tam smo leteli v Ženevo. Z aperitivom dobrodošlice so nas pričakali tamkajšnji študenti farmacije. Po registraciji so nas odpeljali do prenočišča, kjer smo bivali vsi udeleženci dogodka. Spali smo v bunkerju, za njihov standard katastrofalno, a ceni primerno. V soboto je potekal simpozij na temo prihodnosti farmacije. Popoldan so sledile delavnice – vsak je izbral tri od dvanajstih ponujenih. Teme delavnic so bile na primer rezistenca na antibiotike, cepljenje, fitoterapija, personalizirana medicina, mehke veščine, znakovni jezik itd. Po končanih delavnicah je sledila skupna debata o pridobljenem znanju. Za pripravo na gala večerjo smo imeli veliko časa, ki smo ga mi porabili zelo nesmiselno – za večerjo pred večerjo v kitajski restavraciji (tam so ostali vsi naši franki). Gala večerja je bila na visokem nivoju z veliko dobre hrane in pijače. Na istem mestu se je kasneje odvila zabava z veliko farmacevtskih zvarkov. Zadnji dan je dopoldan potekala razprava o njihovi farmacevtski organizaciji. V popoldanskih urah smo si ogledali mesto. Ste vedeli, da je fontana v Ženevi visoka kar 140 metrov? Z vremenom smo imeli veliko sreče.

Ogledali smo si tudi sedež OZN. Naše potepanje se je s tem končalo in v večernih urah smo se odpravili nazaj v Ljubljano. Malo nam je ponagajal letalski prevoznik Easy Jet z enourno zamudo. Zaradi zamude ne bi ujeli zadnjega avtobusa z letališča v Ljubljano, a smo težavo rešili z dobro voljo prijatelja, ki je prišel po nas.

APEF Training Project (ATP) Matilde Machado

APEF Training Project (ATP) is an educational nonprofit activity which aims to bridge gaps existing in Pharmaceutical Sciences studies, particularly concerning non-formal skills or soft skills. Teaching soft skills is delivered in the form of trainings. The first edition of ATP

occurred in 2011 and its increasing success shows the importance of this activity. ATP is organised by APEF and, each year, this event takes place at the beginning of September in a different

DOGAJALO SE JE

Portugese city of where Faculties of Pharmacy are located. Last year, it was held in Covilhã and this year the call for the applications for the Organising Committee has already opened so the location for the next edition will be revealed soon. The educational program is composed of training sessions that are supported by the EPSA Training Project, but also a public health campaign with the main goal of enabling students to apply their acquired skills. In addition to the training sessions, a social program is included – sightseeing of the city, parties every night and sports activities. The registrations will open at the end of May and there are some places reserved for international students, so don’t waste the registration period to guarantee yourself a spot

in such an amazing event as ATP where you will be able to get to know the Portuguese culture, pharmacy students from all over the country and perfect your soft skills! Check in the QR Code to find APEF’s Facebook page where we will publish allthe news related to ATP.

13th EPSA TNT Bernardo Marinheiro

The EPSA Training New Trainers event allows the EPSA Trainers pool to grow. We form new trainers there that will deliver soft skills throughout Europe in the future. From 7th to 16th of December, Lisbon received eleven motivated and eager to learn pharmacy students from all around Europe for an event that would change the way they see the world around them – the 13th EPSA TNT. EPSA Team and EPSA Trainers planned and organised a 9-day event dedicated to gaining soft skills and everything else these students needed to become EPSA Trainers. The Trainer’s Team consisted of: Bernardo Marinheiro (EPSA), Diogo Capítulo (EPSA), João Camacho (BEST), Marina Codorniu (EGEA). The participants were from Armenia, Romania, Czech Republic, Turkey, Portugal, Serbia and Poland.

For 5 days, the Trainers shared huge amounts of information with the participants about training preparation, delivery, management and more to prepare them for any kind of situation they might face in their future as EPSA Trainers. By the end of the week the participants got the chance to plan, prepare and deliver a Training session of their own to Portuguese pharmacy students and the rest of the people participating in the TNT. All of them did their best to have an impact in their participants’ lives and to share their knowledge. By putting in practice all they had learned during the week, they managed to go through with their sessions and feel the amazing emotion of accomplishment and pride in making a difference. They have now become EPSA Trainers.

ŠPORT

Športni rezultati Janko Stankić

Košarka Ženska ekipa, ki igra v konkurenci osmih ekip, razporejenih v dve predtekmovalni skupini, je na svoji prvi tekmi v skupini 17. decembra 2018 s 62 : 55 premagala ekipo EF, 14. januarja 2019 pa je z zmago nad združeno ekipo FKKT in FU z rezultatom 82 : 37 prevzela vodstvo v skupini. Zadnja tekma v skupini proti ekipi MF bo 4. marca 2019. V primeru zmage in prvega mesta v skupini se bo ekipa uvrstila neposredno v polfinale, medtem ko bosta druga in tretja ekipa iz skupine morali igrati v četrtfinalu.

drugem delu turnirja, v katerem bodo prve tri ekipe iz skupin C in D (FGG, FE, PF) igrale v novi skupini, medtem ko bodo v skupini igrale najboljše ekipe iz skupin A in B, najboljše štiri ekipe iz vsake skupine pa se bodo uvrstile v četrtfinale. Naša ekipa se bo najprej pomerila z ekipo FGG, zmagovalko skupine D.

Odbojka Tako pri moških kot pri ženskah se za naslov univerzitetnih prvakov poteguje po dvanajst ekip, razporejenih v predtekmovalne skupine po šest. Ženska ekipa je obrambo lanskega brona začela 21. novembra 2018 z zmago proti ekipi FF s 25 : 23 in 25 : 20, 16. januarja 2019 so premagale tudi ekipo FMF s 25 : 3 in 25 : 8, 16. januarja 2019 pa je bila ekipa MF boljša z 19 : 25 in 15 : 25. Do konca skupinskega dela, iz katerega se po dve ekipi iz vsake skupine uvrstita v polfinale, jih čakajo še trije dvoboji, prvi bo na sporedu 6. marca 2019 z ekipo FA. Moška ekipa, ki igra v skupini A, je na parket prvič stopila 14. novembra 2018, ko so bili branilci lanskega naslova z EF boljši z rezultatoma 25 : 13 in 25 : 8, 5. decembra 2018 pa so morali priznati premoč ekipi FGG s 25 : 23 in 25 : 18.

Na tekmi proti EF (vir: ŠZUL)

Pri moških igra šestnajst ekip, ki so bile razporejene v štiri skupine. Ekipa FFA, ki je igrala v skupini C, je tekmovalno sezono odprla 12. novembra 2018 s tekmo proti ekipi FDV, ki se je končala z 48 : 63, 26. novembra 2018 je sledil boj proti FRI, ki ga je ekipa FRI dobila po odločitvi vodstva tekmovanja z 20 : 0, na zadnji tekmi prvega dela tekmovanja pa so se pomerili z ekipo FU, ki je bila boljša z rezultatom 47 : 75. Tako je moška košarkarska ekipa prvi del z dvema porazoma in zmago zaključila na tretjem mestu v skupini. Tekmi s prvouvrščenima ekipama se upoštevata tudi v

Moška košarkarska ekipa (vir: ŠZUL)

Odbojkarski ekipi FFA (vir: ŠZUL)

Dvoranski nogomet

Nogometna ekipa FFA (vir: ŠZUL)

ŠPORT

Za naslov univerzitetnih prvakov v dvoranskem nogometu se za razliko od drugih dveh športov potegujejo le ekipe v moški konkurenci, in sicer jih je letos 20 in so v prvem delu razporejene v dve skupini. Ekipa FFA je prvo tekmo odigrala 8. novembra 2018 proti ekipi FGG z rezultatom 2 : 4, 22. novembra 2018 je vknjižila poraz proti ekipi PF z 0 : 7, 6. decembra 2018 je bila ekipa ZF boljša z 2 : 5, 20. decembra 2018 pa se je tekma s FS končala z remijem. Prvo zmago je ekipa zabeležila na tekmi proti ekipi FGG z rezultatom 3 : 2.

nasprotnicami z Univerze v Čilu z 19 : 12. Zadnji tekmovalni dan se je začel z zmago nad Univerzo športne vzgoje iz Madžarske s 13 : 7, v polfinalu je bila z 10 : 13 boljša kasneje drugouvrščena Univerza Vasyla Stefanika iz Ukrajine, po tekmi z Univerzo kitajske kulture pa so z izidom 15 : 17 zasedle visoko četrto mesto.

Več informacij in fotogalerije ligaških tekmovanj lahko najdete na spletni strani Športne zveze Univerze v Ljubljani.

DUP v šahu V četrtek, 29. novembra 2018, je v Študentskem kampusu v Ljubljani potekalo državno univerzitetno prvenstvo v šahu. Med petdesetimi udeleženci je bil tudi študent Fakultete za farmacijo Boris Markoja, državni reprezentant in branilec državnega univerzitetnega naslova v tekmovalni kategoriji, ki je letošnje prvenstvo končal na drugem mestu. Več o tem ter drugih državnih in mednarodnih študentskih tekmovanjih najdete na spletni strani Slovenske univerzitetne športne zveze.

Ekipa UL (vir: ŠZUL)

Ljubljanski maraton Velja omeniti tudi Ljubljanski maraton, ki je potekal v nedeljo, 28. oktobra 2018, in se ga je udeležilo kar triinštirideset predstavnikov FFA, tako študentk in študentov kot tudi zaposlenih, fotogalerijo pa si lahko ogledate na spletni strani FFA.

Boris Markoja po tekmovanju (vir: SUSA)

Svetovna univerzitetna liga v košarki 3 na 3 Med 15. in 18. novembrom 2018 je v Xiamenu na Kitajskem potekala svetovna liga v košarki 3 na 3. Tekmovanja se je udeležila tudi ženska ekipa UL, za katero je igrala tudi Maja Jakobčič, študentka FFA. Tako pri moških kot pri ženskah se je za naslov potegovalo po šestnajst ekip, ki so tekmovanje začele v predtekmovalnih skupinah s po štirimi ekipami. Ekipa UL je prvega dne zabeležila zmagi nad mehiško univerzo CETYS z 22 : 14 ter Finančno in ekonomsko univerzo iz Tianjina z 19 : 13, naslednjega dne pa je z zmago nad Narodno univerzo Kolumbije z 21 : 5 potrdila prvo mesto v skupini. Vse ekipe so nato igrale še na izločanje, zmaga v skupini pa je za igralke UL pomenila ugoden žreb. Izločilni del se je za ekipo UL začel tretjega dne z zmago nad

ŠPORT

Športnik se predstavi Anja Mandeljc Sem Anja Mandeljc, študentka 1. letnika FFA in hkrati tudi aktivna športnica. Tek na smučeh treniram že deset let. Prve tekaške korake sem se učila v Športnem društvu Gorje, od junija 2017 pa sem članica Tekaškega smučarskega kluba Triglav Kranj. V letošnji sezoni sem že četrto leto članica slovenske mladinske reprezentance skupine A in zastopam Slovenijo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Treniram 7–10-krat tedensko in imam srečo, da je pokljuška planota blizu mojega doma, kjer lahko opravim kakovostne treninge, tako poleti kot pozimi. Poleti treningi potekajo na tekaških rolkah, poleg tega veliko tudi kolesarimo in hodimo v hribe, v zimskem času pa večino treninga opravimo na tekaških smučeh. Veliko časa preživimo na kondicijskih in višinskih pripravah v Planici, na Rogli ali pa v tujini. Tekmovalna sezona se začne decembra in traja do konca marca. Skoraj vsak vikend imamo tekmovanja alpskega pokala v tujini (FIS – OPA Continental Cup) ali domača državna prvenstva. Enkrat na leto poteka tudi mladinsko svetovno prvenstvo, ki predstavlja vrhunec tekmovalne sezone. Lani sem prvič nastopila tudi na tekmi Svetovnega pokala v Planici. Vsega skupaj se tako udeležim 20–25 tekem na sezono. Moji najpomembnejši dosežki so: - prvo mesto v disciplini 5 km klasično na Olimpijskem festivalu evropske mladine (EYOF) v Erzurumu (Turčija) februarja 2017; ●- šesto mesto v disciplini 5 km prosto na mladinskih olimpijskih igrah (YOG) v Lillehammerju (Norveška) februarja 2016;

●- deseto mesto na 10 km prosto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Rasnovu (Romunija) februarja 2016. Usklajevanje šole in športa je včasih pravi izziv, saj sem veliko časa odsotna od doma. Več časa za šolo imam le ob koncu tekmovalne sezone, torej v mesecu aprilu, zato sem hvaležna vsem profesorjem, ki mi omogočijo usklajevanje športnih in šolskih obveznosti. Prosti čas, če ga kaj ostane, pa rada preživljam v družbi prijateljev in družine. Tek na smučeh imam zelo rada in moji cilji so uspešen prehod v članske vrste, nastop na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022 in na domačem svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici leta 2023.

Lara Meglen Sem Lara Meglen, študentka 2. letnika farmacije. Treniram cheerleading, šport, ki me spremlja že 13 let. Cheerleading ima ponesrečen slovenski prevod navijaštvo. Zaradi tega ga ljudje največkrat asociirajo s plesalkami, ki navijajo na tekmah drugih športov ob robu igrišča ali ob polčasih. Res je, da ima cheerleading, ki se je prvič pojavil v Združenih državah Amerike, korenine v prej omenjeni obliki nastopanja in se kot tak na nekaterih ameriških univerzah še ohranja, a se je do danes razvil v šport, ki ga od leta 2013 priznava tudi Sport Accord, Cheerleading zveza Slovenije pa je članica Olimpijskega komiteja Slovenije od leta 2014. Cheerleading ekipo sestavlja do štiriindvajset članov tako moškega kot ženskega spola. Glede na sestavo se tekmovalne ekipe zato delijo na mešane in ženske. V začetku sezone so treningi po navadi posvečeni pridobivanju moči in kondicijski pripravi, kasneje pa se

Državno prvenstvo.

usmerijo v sestavljanje in izpopolnjevanje tekmovalne točke. Ta je sestavljena iz skupinskih in partnerskih dvigov, gimnastike, metov in piramid ter t. i. cheera, kjer ekipe z

ŠPORT

uporabo pripomočkov (table z napisi, cofi in megafon) in navijanjem spodbujajo gledalce, da navijajo zraven. Točke se izvaja na parterju, ocenjujejo pa jo sodniki na podlagi težavnosti in izvedbe. Poleg slovenskih tekmovanj se naše ekipe udeležujejo tudi tekmovanj v drugih državah, vsako leto pa je za klube organizirano tudi evropsko prvenstvo, za reprezentance pa svetovno prvenstvo, ki ga organizirajo v Disneylandu na Floridi. Sama sem članica kluba Frogs Cheerleaders, najuspešnejšega cheerleading kluba v Sloveniji, ki je v Evropi in po svetu zaradi uspehov dobro poznan. Do sedaj sem bila del mladinske mešane ekipe, ki je leta 2014 osvojila srebrno medaljo, istega leta pa sem bila tudi članica slovenske dekliške reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu osvojila 5. mesto. Leta 2016 sem z ekipo ponovno osvojila srebro, tokrat v kategoriji članskih mešanih skupin, lani pa smo v isti kategoriji osvojili naslov evropskih prvakov. S to zmago smo si pridobili status mednarodnih športnikov, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije. Lani smo v našem klubu prvič sestavili člansko dekliško ekipo, s katero sem zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu, na koncu junija, v Helsinkih. Poleg tega da tekmujem v ekipi, sem naredila tudi izpit za sodnico in pomagam pri predajanju znanja mlajšim generacijam v našem klubu. Cheerleading ima zelo velik pomen v mojem življenju, saj me je ogromno naučil. Predvsem medsebojnega

Lara Meglen na desni.

zaupanja, ki je obvezno, ko gre za šport, kjer ljudi mečemo do 6 metrov v zrak, discipline, razporejanja časa in tega, da se vložen trud vedno poplača. Všeč mi je tudi, ker ustvarja pozitivno okolje za razvoj medosebnih odnosov kot tudi za napredek znotraj športa.

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka

Nagradna igra bo potekala do 30. aprila. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vseh 5 nagrajencev bo izžrebanih, njihova imena pa bodo naknadno objavljena na Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen do konca študijskega leta.

1. nagrada: DD majica 2. nagrada: DD rokovnik 3. nagrada: 3x DD kemični svinčnik

RAZVEDRILO

Sudoku

RAZVEDRILO

Farmarjenje (= farmacevtsko ustvarjanje)

Maša Ošlak

ZNOTRAJ BREZ Potrebuje sladkor. V tej situaciji je zdrav. Okus je oprt na idilo, pojavljajočo v spevu razuma, ki je ustvaril to stoletje. Ta razum premore celo sladke sanje. To je za jutri dovolj. Kar smrdi, ne obstaja. V kavo je stresla zadnjo žličko sladkorja. Na tla je padla skodelica. »Lahko še eno kavo, prosim. Pa brez sladkorja.« Eagle, Anja Meše

Maša Ošlak

ČE ME IŠČEŠ, SEM DOMA Vedno diši. Ko peče perutničke, kadi, ko vrže drva v kamin. Specifična je domačnost. In takrat, ko jo objame mama, se zapolni z brezčasnostjo. Utopi jo. Nobena raztopina dišav ne diši tako. Tudi kadar objame njega. Umila si je zobe in si po vratu zlila nov parfum. Dobila ga je za božič. Takrat ni niti pomislila, da že od nekdaj poskuša prekriti vonj domačnosti. Čeprav jo utopija vedno vrača domov. Feather, Anja Meše

RAZVEDRILO

Blažka Kolenc

RAZMIŠLJAM ROŽNATO Živeti življenje se včasih samoumevno zdi, šele ko pride rožnati oktober, se moja miselnost spremeni. Ko mi po ulicah hitimo in se nam vse sivo zdi, kar pozabimo, da v bolnici na onkološkem, vsak dan nova postelja gosta dobi. Gosta, ki bi dal prav vse za še en siv dan, za megleno jutro, naporen delavnik, prekratko pavzo, sitnega šefa, mrzlo kavo. Vrtnice, Anja Meše

VSE bi dal. VSE bi dal za tisto, kar zdrave ljudi sekira in živcira. Nauk te zgodbe se glasi, da človek ceni nekaj, šele ko to izgubi. Zato jaz pravim, da je treba vsak dan vstati in zahvaliti boga, da novo jutro je pred vrati, ki naj se praznuje ga! Življenje je namreč darilo in vsak dan s sabo nosi opozorilo: smej se, pleši in ljubi do neba, in nikoli ne dovoli, da izbriše se nasmeh, z lička tvojega.

Lady with birds, Anja Meše

RAZVEDRILO

Vesna Hribernik

ROŽNATI MOZAIK Oktober, mesec, ko narava začne igrati na tiste mirnejše tone, študentje pa začnemo ponovno koristiti bone. Dolgi, temni plašči, gola neolistana drevesa, znak, da zemljo kmalu prekrila snežna bo zavesa. Temen barvni mozaik, ki kar kliče po tem, da obarval bi ga kak pomladanski barvni lik. Ob pogledu na rožnate pentlje na prsih ljudi, zdi se ti, da smo že dočakali prihod Vesne, a žal nas njeni svetli toni le opominjajo na pomen bolezni resne. Ta bolezen je rak, kratka beseda s katero lahko se sreča prav vsak. Ne glede na spol, starost, raso, poklic se lahko za nekaj časa naseli v tvoje domovanje, a na srečo s pomočjo kemoterapije, obsevanja ter drugih metod kmalu konča svoje gostovanje.

Mermaid, Anja Meše

Ustrezna prehrana, telesna aktivnost, samopregledovanjeodlični načini za preprečitev njegovega so obiska ter širok nasmešek, ki naj vedno s tvojega obraza se bliska! 

Owl, Anja Meše

Dirt bike rider, Anja Meše

SPONZORJI

ODKRIVAMO ZA ŽIVLJENJE ZA BOLJŠO PRIHODNOST NASLEDNJIH GENERACIJ

Raziščite našo predanost odkrivanju: obiščite www.msd.si in www.msd.com in se povežite z nami na Twitterju @MSD_Slovenia.

Copyright © 2018 Merck Sharp & Dohme, inovativna zdravila d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana tel: 5801/5204 201, faks: 01/5204 350, www.msd.si. Vse pravice pridržane. Pripravljeno v Sloveniji, avgust 2018. CORP-1217948-0019 08/2020

Ljudje smo različni. Naše bolezni tudi.

Zato smo predani odkrivanju in razvoju posamezniku prilagojenih zdravil in diagnostičnih testov, ki pomagajo ljudem živeti bolje in dlje.

Summer University 16. 21. July 2019 Portorož, Slovenia

1. registration

3rd May - 3rd June

price 230 €

2. registration 4th June - 24th June

price 260 €

» JOINING FORCES WITH OTHER PROFESSIONALS FOR BETTER HEALTHCARE «